Srečamo jo v številnih besednih zvezah, ki segajo od socialne do podnebne pravičnosti; izredno pogosto je tudi na jeziku politikov, ko prav v imenu doseganja pravičnosti izvajajo ali napovedujejo takšne ali drugačne družbene reforme. Slovenija pod sedanjo oblastjo pri tem ni nikakršna izjema.

Seveda gre za zelo kompleksen, zapleten pojem, ki v sedanji družbeni trenutek s seboj prinaša pestro zgodovino filozofskih premislekov in razlag ter bolj ali manj po(ne)srečenih poskusov (tudi nasilne – spomnimo se naše izkušnje s komunističnim totalitarizmom) uresničitve. Prav to pa je področje, s katerim se poglobljeno ukvarja doktor filozofije, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Nedavno nastopno predavanje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za področje filozofije je namenil prav vprašanju pravičnosti, in sicer skozi svoj pogled na ameriškega filozofa Johna Rawlsa, avtorja globalno vplivne teorije pravičnosti kot poštenosti. Ob tej priložnosti smo s prof. dr. Jamnikom za Družino pripravili pogovor, v katerem dodatno osvetljujemo premislek o pojmu pravičnost. Kot najavo objave v 4. številki tiskane Družine ponujamo v branje dva intervjujska izseka.

V uvodu smo sogovorniku zastavili vprašanje, zakaj je nastopno predavanje ob izvolitvi v redno profesuro namenil prav pojmu pravičnost: ali je razlog za to le odlično poznavanje filozofije Johna Rawlsa, ki se je intenzivno ukvarjal s tem vprašanjem, ali vendarle tudi kakšen čisto oseben nagib?

Mnoge ključne pojme, kot so npr. civilna družba, socialna vprašanja, vest in druge, se razlaga populistično, brez prave filozofske osnove in poznavanja njihove vsebine.

Dr. Jamnik odgovarja: »Eden od razlogov, da sem izbral pojmovanje pravičnosti, je gotovo ta, da se temu področju posebej posvečam vse od svojega doktorata. Drugi, morda še bolj pomemben razlog pa je trenutna družbena situacija v Evropi in še posebej pri nas. Mnoge ključne pojme, kot so npr. civilna družba, socialna vprašanja, vest (vsak minister in predsednik priseže, da bo ravnal po svoji vesti) in druge, se razlaga populistično, brez prave filozofske osnove in poznavanja njihove vsebine, izrablja se jih za vse mogoče manipulacije, tudi zelo egocentrično in pragmatično. Lahko bi rekli, da so te besede 'ugrabljene' od določene peščice ljudi, ki pa imajo velikansko podporo medijev. Ko se v naši družbi govori o pravičnosti, se pogosto zdi, da manjka temeljne zdravorazumskosti, poštenosti in odgovornosti in se vse skupaj zreducira na raven nekega 'etičnega karkolizma', kot temu pravi Zorko Simčič, in pragmatičnega mešetarjenja.«

Za sklep intervjuja pa smo – tudi z mislijo na skorajšnje informativne dneve na izobraževalnih ustanovah, torej tudi na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani – prof. Jamniku zastavili malce provokativno vprašanje: Kakšno vlogo ima filozofija v sodobnem študiju teologije? Nekoč davno je namreč veljalo, da naj bi bila »filozofija dekla teologije«. Je danes morda obrnjeno?

Prava modrost vedno vodi k načinu življenja in odločanja za dobro in lepo in nas spodbuja k dejavnemu življenju v občestvo sodobne družbe.

Redni profesor za področje filozofije na Teološki fakulteti na ta izziv odgovarja takole: »Filozofija naj kot človekovo spraševanje in iskanje odgovorov ohranja svojo avtentičnost, se zaveda svojih zmožnosti in hkrati omejenosti. Tako bo lahko v dopolnjujočem odnosu s teologijo, ki izhaja iz razodetja, 'Božjega iskanja človeka', odkrivala skrivnosti življenja. Predvsem pa bi želel, da bi po vzoru grških filozofov pomenila način življenja in ne neke 'teoretične telovadbe možganov'. Ali kot je zapisal Pierre Hadot: 'Antična filozofija človeku ponuja umetnost življenja, moderna filozofija pa se nasprotno predstavlja zlasti kot izdelava nekega tehničnega jezika, pridržanega strokovnjakom. Filozofsko življenje praviloma prinese s seboj dejavno vključitev v občestvo. Morda je to najtežje uresničljivo, saj gre za to, da se obdržimo na ravni razuma, se ne pustimo zaslepiti političnim strastem, jezi, mržnji in predsodkom. Notranji mir je nujni pogoj za učinkovito delovanje. Takšna je lekcija, ki jo daje antična filozofija: povabilo vsakemu človeku, naj se preoblikuje.' Mislim, da je to zgovorno sporočilo prav za vse ljudi, tako v politiki, v civilnih pobudah in številnih drugih področjih, kot tudi za vsakega kristjana. Prava modrost vedno vodi k načinu življenja in odločanja za dobro in lepo in nas spodbuja k dejavnemu življenju v občestvo sodobne družbe.«

Pogovor s prof. dr. Antonom Jamnikom bo objavljen v 4. številki tednika Družina.