Priklon izvajalk in skladateljev ob koncu koncerta. FOTO: Ksenja Hočevar

Prvi koncert nove sezone sakralnega abonmaja (v sredo, 11. oktobra) so naslovili Moje življenje, prinesel pa je skladbe, ki so jih slovenski skladatelji uglasbili na besedila svetniške kandidatke, Mariborčanke Cvetane Priol – letos mineva 50 let od njene smrti – in misijonarke matere Terezije – septembra 2016 jo je papež Frančišek razglasil za svetnico. Petnajst skladb, kar trinajst od njih je bilo novitet, sta na koru uršulinske cerkve sv. Trojice izvedli sopranistka Pia Brodnik in organistka Rebeka Dobravec.

Vladarju sveta, besedilo Cvetane Priol, uglasbila s. Diana Novak:

Sopranistka Pia Brodnik. FOTO: Ksenja Hočevar

Cvetana Priol – glasbenica in pesnica

V spomin na 50. obletnico smrti Cvetane Priol so trije slovenski skladatelji mlajše generacije, Uršula Jašovec, Tine Bec in s. Diana Novak, napisali 12 samospevov na njena besedila. »Cvetana Priol je bila po poklicu glasbenica – pianistka, organistka in pevka, čeprav je morala študij glasbe zaradi vojne in bolezni opustiti. Poučevala je klavir in vodila glasbeni vrtec v Mariboru, dekleta je poučevala igranja na harmonij in orgle, sama pa je tudi pogosto orglala v mariborski stolnici. Za potrebe dela v šoli in potrebe cerkve je skladala skladbe na lastna in tuja besedila, čeprav je bila do svojih uglasbitev zelo zadržana in kritična. Danes poznamo njeno skladbo Kralj neba je na oltarju, ki se pogosto uporablja pri bogoslužjih,« je o svetniški kandidatki povedala Maja Krevs, pobudnica za nastanek novih skladb. Cvetanino življenje je bilo močno zaznamovano s hudimi boleznimi, v tem času so, kot je povedala Krevsova, nastajala njena literarna in pesniška dela. »Motivno in sporočilno so njena dela zelo raznolika: čeprav so v ospredju predvsem verski motivi in odnos do Boga, je veliko pisala tudi o glasbi, bolezni in trpljenju, odnosu do sočloveka in s tem povezani socialni tematiki, ljudeh v svoji bližini, naravi.«

Koncertu v uršulinski cerkvi je prisluhnil tudi postulator za beatifikacijo Cvetane Priol, kapucin p. Vinko Škafar. FOTO: Ksenja Hočevar

Ena pesnica, trije skladatelji, dvanajst samospevov

Da so literarna dela Cvetane Priol nastajala ob različnih priložnostih in so izraz njenih konkretnih življenjskih okoliščin, pa tudi bogatega duhovnega življenja, je v koncert uvedla Krevsova in opisala nekaj besedil, ki so jih skladatelji prelili v glasbo. Skladatelj Tine Bec je uglasbil pesem V pustinjah zamorskih, v kateri je Cvetana ubesedila svojo misijonarsko držo in usmerjenost, in Kralj neba, v kateri pokaže željo po daritvi, zakramentih in evharistiji. Uršulinka s. Diana Novak je uglasbila štiri skladbe, med drugi skladbi Z nami ostani, Gospod, in Večerna himna, v katerih je svetniška kandidatka izrazila močno hrepenenje po odnosu z Bogom. S prozo in pesmimi je Priolova po zgledu sv. Terezije Deteta Jezusa učila v vsem izročati in darovati Gospodu, oznanjati Božjo ljubezen, kar je opisala v pesmih Moje življenje in Božji otrok, ki jih je uglasbila Uršula Jašovec.

Maja Krevs, pobudnica novih skladb, organistka Rebeka Dobravec, p. Vinko Škafar in sopranistka Pia Brodnik. FOTO: Ksenja Hočevar

Feguš, Habe in Kamplet skladali na besedila sv. matere Terezije

Koncertni večer sta sopranistka Brodnikova in organistka Dobravčeva sklenili s tremi skladbami na besedila sv. matere Terezije. Njene pesmi so uglasbili slovenski skladatelji starejše generacije: samospev Nič za to je Maksimilijan Feguš uglasbil že leta 2010, ob 100. obletnici rojstva matere Terezije, Tomaž Habe pa je samospev Gospod, blagoslovi njegov košček zemlje uglasbil leta 2011. Noviteto, samospev Zahvala za glasbo in petje, pa je Robert Kamplet uglasbil za priložnost sinočnjega koncerta sakralnega abonmaja.

Koncertni večer, ki je bil hkrati najlepša molitev. FOTO: Ksenja Hočevar

Koncert, ki je bil molitev

Koncertni večer je bil zastavljen meditativno, glasbenici Pia Brodnik in Rebeka Dobravec sta skladbe izvajali na koru, poslušalci, ki so dodobra napolnili uršulinsko cerkev, so besedila skladb spremljali na projekciji in v tišini. Šele ob koncu koncerta, ko sta glasbenici prišli s kora in se priklonili ter pred oltar povabili tudi prisotne skladatelje, so jih nagradili z dolgim aplavzom. Koncertni večer, ki je bil hkrati najlepša molitev.

Nič zato, besedilo sv. mati Terezija, skladatelj Maksimilijan Feguš: