Kolikšna je verjetnost za Putinovo aretacijo, kakšen je bil namen Putinovega obiska polotoka Krim in Mariupola v zadnjih dneh ter kakšno vlogo bi lahko odigrala Kitajska kot posrednica v vojni med Rusijo in Ukrajino? Na vprašanja odgovarja profesor s FDV Boštjan Udovič.

Rusija še bolj potisnjena v osamo

Glede naloga aretacije Putina s strani Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu Udovič meni, da zadeva ni tako enostavna kot je videti na pri pogled. »Države članice ICC so resda zavezane, da Putina, če se pojavi pri njih, pridržijo. Težava nastane, ker ima šef države na svoji diplomatski misiji (npr. diplomatskem obisku) določeno imuniteto. Del tega se je sicer že kodificiral v mednarodnem pravu, del sicer še ne, a vseeno obstajajo neke prakse, ki jih ne bo enostavno obiti. Kako bo to izgledalo, bomo videli, če do tega pride.«

Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose na FDV. FOTO: Osebni arhiv

Kot opozarja, je Ruska federacija s to odločitvijo sodišča gotovo potisnjena še bolj v osamo. »Tudi sporočilo, ki ga je dobila, je, da mednarodna skupnost ne bo tolerirala zločinov, ki se dogajajo v Ukrajini.«

Obisk Krima in Mariupola poskus dviga morale med vojaki in ljudmi

Ruski predsednik Putin je sicer v zadnjih dneh ob deveti obletnici enostranske priključitve obiskal polotok Krim, prav tako se je odpravil v opustošeno mesto Mariupol, ki so ga ruske sile po hudih bojih zavzele lani maja. Po besedah Udoviča je imelo to predvsem simboličen pomen, »da potrdi rusko "oblast" nad temi območji in malce dvigne vojaško moralo. Vsebine ni bilo nič, šlo je le za poskus dviga morale ljudi in vojakov«.

Ruska federacija je z odločitvijo sodišča gotovo potisnjena še bolj v osamo. (dr. Boštjan Udovič)

Turčija obupala nad mirovno misijo

Sprva se je kot glavna posrednica v vojni med Rusijo in Ukrajino skušala uveljaviti Turčija. Njen začetni zanos pod vodstvom predsednik Erdogana pa je v zadnjih mesecih zamrla. »Turčija je že malce obupala, nikjer ni več videti njenih aktivnosti. Zdi se tudi, da smo se znašli v popolnem zastoju, kjer vsaka stran v konfliktu in tudi posrednice igrajo svojo igro,« ocenjuje Udovič.

Rusija in Kitajska želita onemogočiti ameriško prevlado

V zadnjem času se skuša kot mirovna posrednica uveljaviti Kitajska. V tem pogledu gre tudi najbrž razumeti obisk kitajskega predsednik Xija v Moskvi. To je njegov prvi obisk od začetka vojne lani februarja. Kot pravi profesor Udovič, je Kitajska na strani Rusije, »saj ima svoje težave v odnosu z ZDA, obe se pa želita uveljaviti kot pomembni sili v mednarodnih odnosih. Zato delata vse, da bi tudi simbolično spodkopali obstoječo ureditev, kjer so ZDA še vedno hegemon. A ne pozabimo, če do tega pride, ne bo nobena od pomembnih sil pristala, da bo samo enakopraven partner, ampak bo sama želela postati tisti ključni odločevalec, kot so zdaj ZDA.«

ZDA: Kitajska Rusiji daje diplomatsko kritje

Prav v ZDA so se kritično odzvali na obisk prvega moža Kitajske v Rusiji. Njihov državni sekretar Antony Blinken je po navedbah tujih medijev poudaril, da dejstvo, »da predsednik Xi potuje v Rusijo nekaj dni po tem, ko je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo predsednika Putina, kaže na to, da Kitajska ne čuti odgovornosti, da bi Kremelj odgovarjala za grozodejstva, storjena v Ukrajini«. Ob tem je dodal, bo Kitajska namesto obsodbe zagotovila diplomatsko kritje Rusiji, »da bo še naprej izvajala te hude zločine«. 

V Pekingu so se na nalog ICC-ja za aretacijo Putina odzvali z besedami, da ta odraža dvojna merila.