Igor Omerza je pred dnevi izdal knjigo Franc Jeza – Separatist, o tem, kako je komunistična Udba zasledovala političnega emigranta na Tržaškem Franca Jezo.

V njej je po arhivskih virih objavil tudi, kako je Udba avgusta 1968 zasledovala političnega emigranta Cirila Žebota. Tako je to predstavil (str. 131–137). Še danes ni popolnoma jasno, zakaj je slovenska vlada, ki jo je vodil takrat pomembni slovenski komunistični voditelj Stane Kavčič, dovolila obisk (avgusta 1968) najbolj nevarnega političnega emigranta Cirila Žebota v Sloveniji, še posebej zato ker je med vojno glavni slovenski komunist Edvard Kardelj zapovedal njegov umor. Kardelj je tudi, ko je izvedel, da se Žebot nahaja v domovini, takoj zahteval, da se izžene.

Veliko o tem obisku in o tem, zakaj si je po mojem mnenju Stane Kavčič »privoščil« to afero, s katero si je zabil debel in dolg žebelj v svojo politično krsto, si lahko preberete v moji knjigi Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, Ciril Žebot – Peter (Peter je bilo kodno ime udbovskega zalezovanja). V tej knjigi, kjer pa pišem o osamosvojitelju Jezi in naši tajni politični policiji, pa moram samo opisati, kako je bil v to zanimivo dogajanje vpleten Franc Jeza.

Franca Jezo v tej zvezi najdemo v Operativnem poročilu o zalezovanju Cirila Žebota, potem ko je bil primoran zapustiti Jugoslavijo oz. Slovenijo in se je ustavil v Trstu. Dokument o tem je sestavil koprski tajni policaj Tone Slobodnik. Poročilo nosi naslov Akcija 'Peter' – Poročilo o sledenju in je datirano z 20. avgustom 1968. Podpisal ga je načelnik koprske depandanse Udbe Mitja Zorko.

Igor Omerza je knjigo Franc Jeza – Separatist predstavil 14. maja 2024 v prostorih Slovenske matice v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Ker v veliki gneči nismo uspeli ugotoviti, kam je šel

Začenja se takole: »Dne 13/8-1968 ob 15. uri smo pričeli s sledenjem v Trstu nad 'Petrom', ki se je vozil z osebnim avtomobilom znamke 'Cortina', belo-zelene barve, reg. štev. K – 587 (A). S sledenjem smo pričeli na italijanski strani, in to na Opčinah – blok Fernetiči. Ob 18. uri je 'Peter' pripeljal iz SFRJ v Italijo. Po carinskih formalnostih je ob 18.05 uri odpeljal proti Trstu. Pred njim je iz bloka odpeljal osebni avtomobil znamke 'Ford', črne barve, reg. štev. UR – 545 (CH), v njem pa sta bila dva moška. Omenjena sta 'Petra' počakala na Opčinah pred bifejem zraven bencinske črpalke. Ko je objekt 'Peter' pripeljal za njima, ki sta že izstopila in čakala, je tudi on zaustavil, vzel nekaj papirjev in izstopil. Videti je bil zelo nervozen. Po krajšem pogovoru so vsi trije prestopili na zadnjo levo stran avtomobila UR – 545 in ogledovali zadnjo luč (nanaša se na manjši karambol, ki ga je 'Peter' imel na bloku Fernetiči). 'Peter' je odprl prtljažnik svojega avtomobila in nekaj iskal. V prtljažniku je imel kovček in škatlo iz kartona. Ko je po pregledu kovčka – nekoliko zmeden – le našel avijonsko pisemsko ovojnico in iz nje vzel nekaj dolarjev, je le-te izročil vozniku avtomobila UR – 545. Ob 18.25 uri so se razšli brez rokovanja in slovesa. Imenovana moška sta sedla v svoj avtomobil in odpeljala proti Trstu. 'Peter' je zaprl prtljažnik in ovojnico z denarjem spravil v žep. Ob tej priliki je vprašal mimoidočega moškega za neko ulico. Moški mu je pokazal z roko proti Proseški ulici, kamor je pozneje odpeljal. Na Proseški ulici je ustavil pri hiši štev. 2, pozvonil in se takoj vrnil v avtomobil, ne da bi počakal, da mu kdo odpre. Odpeljal je naprej po cesti in parkiral svoj avtomobil v Proseški ulici pred hišo štev. 16 na Opčinah. Ko je zaklenil avtomobil, je zavil čez cesto v naselje /ulico/ Alpini. Tu smo sledenje za eno uro prekinili, ker v veliki gneči nismo uspeli ugotoviti, kam je šel. (Domnevamo, da je v tem času obiskal emigranta Beličič Vinka, kateri stanuje tu v neposredni bližini).«

Ob 01.00 uri je še vedno gorela luč v II. nadstropju

Dalje: »Ob 19.45 uri se je vrnil po isti ulici in šel po Proseški cesti mimo stavbe štev. 2, se na hitro obrnil in ne da bi pozvonil vstopil v navedeno stavbo. (V tej stavbi stanuje emigrant Jeza Franc.) Ob 01.00 uri je še vedno gorela luč v II. nadstropju na desnem vogalu stavbe, kjer se je po našem mišljenju nahajal 'Peter'. Sledenje smo prekinili ob 01.30 uri. Takrat se je 'Peter' še vedno nahajal v stavbi.«

Dalje: »Dne 14/8-1968 smo pričeli s sledenjem ob 05.00 uri zjutraj. Po prihodu na Opčine smo ugotovili, da ni več 'Petrovega' avtomobila na parkirnem prostoru. Zato smo odšli v Trst. Ob 7.15 uri smo izsledili njegov avtomobil, ki je bil parkiran na Corsu Cavour pred ameriškim konzulatom. 'Peter' pa se je nahajal v hotelu 'Jolly', kjer je prenočeval. Ob 8.45 uri je prišel iz hotela. Bil je preoblečen, vstopil v avtomobil in zavil v ulico Milano. Tam je bil zaradi prevelikega prometa izgubljen. Predvidevamo, da je odpeljal na Opčine. Ob 16.30 uri smo izsledili avtomobil, parkiran pred ameriškim konzulatom, vendar na drugi strani ulice. 'Peter' pa se je ponovno nahajal v hotelu 'Jolly'. Z njim je bila tudi ženska – Lapornik Justina (prepoznali smo jo po fotografiji, ki smo jo dobili iz Ljubljane).«

V rokah je imela plašč in večjo torbico

Dalje: »Ob 17.10 uri je iz hotela prišla ženska Lapornik Justina. V rokah je imela plašč in večjo torbico, odšla do 'Petrovega' avtomobila in ga tam čakala. Pet minut za tem je prišel iz hotela tudi 'Peter' in sta se odpeljala na Opčine. Na Opčinah sta zapeljala v Strada di Prosecco, dalje v Via Doberdob in parkirala pred neko garažo na stranski poti. Tu sta pustila avtomobil in šla nazaj v Proseško ulico. Vstopila sta v trafiko, kjer je Justina kupila nekaj razglednic. Ko sta prišla iz trafike, je Justina dala 'Petru' njen plašč in torbico, sama pa je odšla v eno izmed trgovin, kjer je očitno nekaj kupovala. Ob 17.35 uri sta skupaj odšla do vhoda v stavbo štev. 14 v Proseški ulici, v kateri stanujeta družini Lapornik in Boik. Justina je pozvonila in oba sta vstopila v hišo.«

In ga dvakrat pozdravil z zvočnim signalom avtomobila

Dalje: »Ob 20.15 uri so prišli iz stavbe štev. 14 'Peter', Franc Jeza in še neka druga ženska. Istočasno sta prišla iz te stavbe tudi starejši moški in ženska, ki sta se odpeljala z osebnim avtomobilom znamke Fiat 500, črne barve, reg. štev. TS – 47829. Če sta bila omenjena v njihovi družbi, nam ni znano. Vsi navedeni štirje pa so šli peš do 'Petrovega' avtomobila in se odpeljali proti vasi Bane. Ob 23.45 uri so se vsi štirje pripeljali nazaj pred stavbo št. 14 v Proseški ulici. Pozneje, vendar ne vemo, kdaj, sta 'Peter' in Jeza izstopila iz stavbe štev. 14 in šla v ulico izza gostilne 'Malalan'. Ob 01.00 uri sta se oba vrnila iz iste smeri. Bila sta videti pod vplivom alkohola. Šla sta do 'Petrovega' avtomobila, kjer sta se tudi poslovila. Jeza je odšel na svoje stanovanje. Ko je prišel do stanovanja, ga je dohitel 'Peter' z avtomobilom in ga dvakrat pozdravil z zvočnim signalom avtomobila. 'Peter' je peljal v Trst pred hotel 'Jolly', tam parkiral in odšel v hotel. S seboj je odnesel črno potovalno torbo. S sledenjem smo prekinili ob 02.00 uri.«

V roki je imel kravato in prišel iz hotela z razpeto srajco

Dalje: »Dne 15/8 smo pričeli s sledenjem ob 5.00 uri. Avtomobil je bil parkiran še vedno pred hotelom 'Jolly'. Ob 8.18 uri je 'Peter' prišel iz hotela. V roki je imel kravato in prišel iz hotela z razpeto srajco. Videti je bilo, da se mu zelo mudi. Šel je do avtomobila in odpeljal po ulici Milano na Opčine, kamor je prispel ob 8.30 uri. Na Opčinah je parkiral pred gostilno 'Malalan' v Proseški ulici. Odšel je v ulico izza gostilne 'Malalan'. Med tem časom je sedela na vrtu gostilne 'Malalan' Justina. Bila je v družbi nekega moškega, starega cca 50 let, visok cca 170 cm, močne postave, ovalnega obraza, osivelih las, sivih brk. Oblečen je bil v sivo obleko. Iz vrta je Justina odšla v stavbo štev. 14 v Proseški ulici. Ob 8.55 uri se je 'Peter' vrnil iz navedene ulice in odšel v stavbo štev. 14.«

Ob 10.20 uri so se ponovno vrnili v stavbo štev. 14

Dalje: »Ob 9. uri sta prišla iz stavbe štev. 14 'Peter' in Justina in šla v cerkev. Ob 9.40 uri sta prišla iz cerkve in šla v stavbo štev. 14. Pet minut za tem sta se vrnila iz stavbe 'Peter' in Justina z dvema otrokoma, šla v avtomobil in se odpeljala v smeri Gorice. Domnevamo, da so se odpeljali na kopanje k Miramaru. Pozneje smo pregledali ves Trst in Miramar, vendar jih nismo izsledili. Kasneje smo postavili zasedo na Opčinah. Ker se do 22. ure niso vrnili, smo sledenje prekinili.«

Dalje: »Dne 16/8 smo pričeli s sledenjem ob 6. uri. Takrat je bil avtomobil parkiran v Trstu pred ameriškim konzulatom, 'Peter' pa se je nahajal v hotelu 'Jolly'. Ob 9.05 uri je 'Peter' prišel iz hotela. V roki je imel kopalke. Šel je v potovalno agencijo, ki je zraven hotela. Ob 9.15 uri se je odpeljal z avtomobilom na Opčine. Na Opčinah je parkiral pred gostilno 'Malalan' in šel v stavbo štev. 14 na Proseški cesti. Ob 10. uri je prišla iz stavbe štev. 14 Justina z dvema otrokoma in šla v gostilno 'Malalan'. Ob 10.20 uri so se ponovno vrnili v stavbo štev. 14.«

Ona pa se je vrnila nazaj v stavbo in prinesla še eno torbo

»Ob 10.30 uri sta prišla iz stavbe štev. 14 'Peter' in Justina ter oba otroka. 'Peter' je ostal pred stavbo, Justina pa je odšla z otrokoma v trgovino s prehrambenimi artikli. Med tem časom je prišla iz stavbe mati navedenih otrok. S seboj je imela potovalno torbo in ključe avtomobila znamke 'Innocenti Moris', črne barve, reg. štev. TS – 72341, ki izgleda, da je njihova last, in dala ključe 'Petru'. 'Peter' je odklenil avtomobil, ona pa se je vrnila nazaj v stavbo in prinesla še eno torbo. Med tem časom se je vrnila tudi Justina z otrokoma in so se vsi skupaj odpeljali z avtomobilom. Vozila ga je lastnica, dočim je 'Peter' sedel poleg nje. Odpeljali so se v Sesljan, medtem ko je 'Peter' pustil svoj avtomobil pred gostilno 'Malalan'.«

V rokah je držala rdečo majico in polno mrežo prehrambenih artiklov

»Ob 17. uri in 10 minut so se vsi skupaj vrnili pred stavbo štev. 14 in odšli v stanovanje. Ob 17.50 uri sta prišla iz stavbe 'Peter' in moški (verjetno gospodar Lapornik, ki je podoben Justini, zato domnevamo, da je brat). Šla sta proti 'Petrovemu' avtomobilu. Med potjo v Proseški ulici sta srečala žensko, staro cca 40 let, visoko 147 cm, močne postave, ovalnega obraza, črnih dolgih las, oblečeno v zeleno obleko, v rokah pa je držala rdečo majico in polno mrežo prehrambenih artiklov. Ženska se je s 'Petrom' rokovala in se z obema pogovarjala cca sedem minut. Ob razstanku se je 'Peter' od nje poslovil ter odšel z omenjenim moškim proti Doberdobski ulici. Kmalu za tem sta 'Peter' in omenjeni moški odšla do 'Petrovega' avtomobila. 'Peter' je dal moškemu ključe in je ta sedel za krmilo. Precej časa je trajalo, predno je omenjeni moški spravil avtomobil v pogon. 'Peter' je zatem sedel poleg njega in sta se odpeljala za gostilno 'Malalan'.«

Ob 19.06 uri je prišla Justina iz stavbe štev. 14

»Ob 18.07 uri sta se zopet pripeljala po ulici izza gostilne 'Malalan', vendar tokrat po drugi. V avtomobilu je sedel tudi moški, star cca 55 let, visok cca 180 cm, suhe postave, podolgovatega obraza, rumeno-sivih, gladkih, nazaj počesanih las, nosi očala za vid s črnim okvirjem, oblečen v sive hlače, sivo srajco in sivo majico. Peljali so se po Proseški ulici proti progi. Ob 19. uri so se vsi trije pripeljali iz iste smeri in parkirali pred stavbo štev. 14. Gospodar je vstopil v stavbo, 'Peter' in opisani moški pa sta odšla v bližnji bife, sedla za mizo, pila pivo in se ves čas pogovarjala. Ob 19.06 uri je prišla Justina iz stavbe štev. 14 in šla v gostilno 'Malalan', kjer se je zadržala do 19.20 ure, nakar se je vrnila iz gostilne in prinesla s seboj večjo belo torbo. To torbo je pravzaprav odnesla v gostilno 'Malalan', in ko se je vračala, je bila preoblečena, zato predvidevamo, da Justina tam prenočuje.«

Prvi je odpeljal izpred stavbe 'Peter', eno minuto kasneje pa še ...

»Ob 19.25 uri je prišel iz stavbe št. 14 Jeza (kdaj je prišel tja, nismo ugotovili) in šel v bife po 'Petra', ki je takoj, ko je prišel Jeza, vstal. Takrat je vstal tudi moški, ki je takoj nato odšel po ulici izza trafike oziroma stavbe štev. 33. 'Peter' in Jeza pa sta šla do 'Petrovega' avtomobila in se nekaj dogovarjala. Kasneje je Jeza zopet vstopil v stavbo štev. 14, 'Peter' pa v svoj avtomobil. Jeza se je takoj vrnil k 'Petru' in prisedel. Ob 19.45 uri pa so prišli iz stavbe še Justina in oba otroka in prav tako sedli v 'Petrov' avtomobil. Takoj za njimi pa so prišli iz stavbe še gospodar, njegova žena in verjetno Jezova žena. Ti so se usedli v svoj avtomobil štev. TS – 72341. Prvi je odpeljal izpred stavbe 'Peter', eno minuto kasneje pa še omenjeni avtomobil. Vsi so bili svečano oblečeni in se odpeljali proti Repentabru.« »Ob 20. uri smo končali s sledenjem.«

Zoran Mihelj je Udbi poročal, kar je izvedel od Vinka Levstika

Omerza je nadaljeval: Moram se še malo pomuditi pri Žebotu, saj v zvezi z njim »rimski« udbovski ovaduh Zoro poroča tudi o Jezi. Po izgonu iz Slovenije se je namreč Žebot, kot vemo iz prejšnjega »zalezovalnega« dokumenta, ustavil za nekaj dni v Trstu, nato je odšel v Kanalsko dolino, v Korte na dvojezično Koroško, v München in v Rim. Od tu je tudi odletel k svojima sestrama v London in od tam 28. avgusta nazaj v Washington. V Rimu je prebil štiri dneve, od 23. do 26. avgusta.

Kaj je počel vsebinsko v Rimu in Trstu, izvemo od pravkar omenjenega ovaduha Zora (pravo ime Zoran Mihelj), ki je o tem udbovcem poročal 28. avgusta. Navajam: »Žebotovo bivanje v Rimu (od 23. do 26. 8. 1968) je bilo polno razgovorov in srečanj. Največ se je zadržal pri Levstiku, pa tudi je imel nekaj srečanj s slovensko duhovščino, ki je blizu Vatikanskih krogov (sprejem v letni rezidenci papeža), nato v Slovenikumu, kjer je Žebot dosegel, da bodo patra Prešerna prekopali v Slovenikum, ki je sedaj v gradnji.«

Žebotov Odgovor Edvardu Kardelju

Nekaj naprej je Igor Omerza nadaljeval povzemanje iz dokumentov Udbe o komunističnem prepovedovanju in totalitarizmu (str. 145–146): Konec januarja 1970 je udbovec Milan Paulin na temelju podatkov ovaduha Maksa sestavil operativno informacijo, v kateri beremo, da je sredi decembra 1969 dr. Ciril Žebot poslal tiskarni Mohorjeve družbe v Celovec rokopis brošure Odgovor Edvardu Kardelju, ki je »izredno sovražne vsebine« in je bila natisnjena »v 2050 izvodih«.

Dalje: »1050 izvodov navedene brošure je ostalo v prodaji Mohorjeve knjigarne v Celovcu, 500 kom. je bilo poslano v prodajo knjigarni 'Fortunato' v Trstu, 150 izvodov je bilo poslano v Rim (verjetno k Vinku Levstiku), za ostale izvode pa je sodelavec dejal, da so bili poslani Žebotu v ZDA. V zvezi z izdajo navedene brošure smo obvestili vse obmejne prehode v SRS, da z vsebino depeše seznanijo tudi carinske organe, da se brošura po Zakonu o tisku pleni ter da se vnašatelje preda sodniku za prekrške. Prav tako smo obvestili vse UJV in PM ter poostrili poštno kontrolo nad pisemskimi pošiljkami iz Avstrije, Italije in ZDA. V knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu smo odkupili 704 izvode nevezane brošure. Prav tako bomo odkupili še preostale izvode, ki so v prodaji v knjigarni 'Fortunato' v Trstu in pri MD v Celovcu.« (!?)

Od 1.050 izvodov brošure je Udba pokupila 1.004 izvode

Z depešo štev. 63 z dne 26. januarja 1970 so nato naši udbovci obvestili tudi zvezno Udbo o izidu brošure. Tej »beograjski« depeši je pomočnik šefa Udbe Stane Bernik naknadno, 9. februarja 1970, dodal še naslednjo vsebino: »V knjigarni Mohorjeve družbe je ostalo v prodaji 1050 izvodov (od tega smo jih 1004 odkupili mi). Tiskarna je 500 kom. te brošure poslala na naslov Šah Maksa, profesorja na gimnaziji v Nabrežini – Trst. Ta jih je izročil v prodajo 400 kom., in sicer 200 kom. v katoliško knjigarno v Gorico in 200 kom. v knjigarno 'Fortunato' v Trstu, via Paganini 2. V navedenih dveh knjigarnah smo odkupili 87 izvodov. Kam je dal Šah Maks ostalih 100 izvodov, nam ni uspelo ugotoviti, predpostavljamo pa, da jih je izročil emigrantu Francu Jezi, ker so se pojavili zataknjeni za brisalce na avtomobilih jug. registracije, ki so bili parkirani pri RTV Trst in ob obali. Tak način razpečavanja sovražne literature ima Jeza Franc.«

V Sloveniji je še veliko ostankov totalitarne miselnosti

Tako je komunistična tajna »služba« Udba zasledovala Slovence. Naj nas tudi ta primer spomni in opozori, da je v Sloveniji še veliko ostankov te izrazito totalitarne miselnosti, ki bi rada obvladovala vse okoli sebe ter drugim prepovedovala govorjenje in pisanje o komunističnih zločinih. S temi zločini so komunisti Slovenijo uničili, zdaj pa želijo to s prepovedovanjem prikriti. To seveda ni mogoče. Premki, ki to poskušajo, izpadejo ne pomilovanja vredni, ampak mešanica smešnosti in bede.