V poslanici za peti svetovni dan revnih z naslovom »Uboge imate vedno med seboj« (Mr 14,7) papež Frančišek piše, da si želi, da bi zaživeli evagelizacijsko gibanje, ki srečuje reveže tam, kjer so. Morda se nam zdi, da med nami ni revnih, pa nam epidemija odkriva našo revščino. »Ubogi so dostikrat tam, kjer jih ne iščemo, ali pa mislimo, da jih niti ni,« odkriva s. Emanuela Žerdin, ki še vedno občasno, kljub upokojitvi, sodeluje v hiši Ljubhospic, ima pa izostren pogled za uboge in revne. »Tako ne morem mimo tolikokrat pozabljenih delavk – strežnic, čistilk – v zdravstvu, ki morajo poprijeti za najrazličnejša dela, dobijo pa tako nizke plače, da jih je sram povedati, koliko.« Spomni se mame štirih otrok, ki je začela delati kot čistilka, da bi starejšima otrokoma omogočila šolanje, bila pa je deležna številnih opazk in norčevanj, češ kaj dela z metlo in krpo, saj to je samo za one z juga. »Takrat sem ozavestila, koliko skritega uboštva je med nami, uboštva, ki ga nočemo videti.«