Program stabilnosti 2022 je pripravljen v času izvajanja aktivnosti, vezanih na državnozborske volitve, izredne makroekonomske negotovosti zaradi humanitarnih in ekonomskih posledic vojne v Ukrajini ter vzpostavitve gospodarskih ravnotežij po obdobju epidemije. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je medtem napovedal, da bo letošnja gospodarska rast Slovenije 4,2-odstotna.

Primanjkljaj naj bi se zniževal

Kot je dejal minister, so pakt stabilnosti danes poslali fiskalnemu svetu in Evropski komisiji. Pakt stabilnosti po njegovim besedah sledi vsem okvirom, ki jih priporočajo mednarodne organizacije, narejen pa je tudi na podlagi podatkov o napovedi gospodarskih gibanj. »Ob nespremenjeni politiki se bo primanjkljaj sektorja država postopno zniževal do leta 2025, ko bi znašal 1,7 odstotka BDP. V letu 2022 naj bi znašal 4,1 odstotka, v letu 2023 pa naj bi bil že pod tremi odstotki,« je po seji vlade povedal Šircelj in dodal, da se bo javni dolg do leta 2025 znižal na 68 odstotkov BDP.

Negotove razmere

Trenutne okoliščine so zaradi vojne v Ukrajini, ki povzročajo energetsko krizo in inflacijo, izjemno negotove, hkrati pa zahtevajo ukrepe, ki bodo imeli vpliv na javne finance. Negotovosti so še vedno vezane tudi na potek epidemije covid-19. Zato je postavljanje fiskalnih ciljev izjemno zahtevno.

Minister je povedal, da je Evropska komisija je v smernicah za fiskalno politiko za leto 2023, predstavljenih 2. marca 2022, napovedala, da se bo zaradi krepitve negotovosti o odpravi splošne odstopne klavzule od fiskalnih pravil ponovno odločalo na podlagi spomladanske napovedi v maju. V drugi polovici leta bo Evropska komisija predvidoma predstavila tudi predloge glede sprememb ekonomskega upravljanja EU, vključno s fiskalnimi pravili.

FOTO: Tatjana Splichal

Kaj vključuje reformni program?

Vlada je danes sprejela tudi nacionalni reformni program, ki vključuje štiri ključna področja: produktivnost, vključujoča rast, trajnostna rast in zeleni prehod ter zagotavljanje makroekonomske in fiskalne stabilnosti. Šircelj je pojasnil, da program vsebuje strukturne reforme, ki so ključne za srednjeročno in dolgoročno stabilnost javnih financ ter odgovarjajo na demografske izzive v Sloveniji.

Velik izziv rast cen energentov

Rast cen energentov je trenutno velik izziv ne le za Slovenijo, ampak tudi druge države. »Ambiciozen načrt opuščanja fosilnih goriv bo sedanja kriza na trgu energentov še pospešila. Na tem področju bo ukrepanje v naslednjih mesecih ključno, zato se načrtuje sprejem novih ukrepov,« še dodajajo na finančnem ministrstvu.

Podaljšanje veljavnosti trenutne višine trošarin za energente in električno energijo

Vlada je danes tudi podaljšala trenutno veljavno uredbo o trošarinah za energente, s čimer se ohranjajo trenutne višine trošarin še nadaljnje tri mesece, in sicer od 1. maja do 31. julija 2022. »Tako poskušamo tudi na področju davčne politike reševati stiske prebivalstva in gospodarstva zaradi visokih cen nafte,« so pojasnili. Prav tako so podaljšali veljavnost uredbe o določitvi zneska trošarine na električno energijo, in sicer do 31. julija 2022.