Tvegana nosečnost: koga rešiti, mater ali otroka?
Tvegana nosečnost: koga rešiti, mater ali otroka?
31-letna Kate Cox, mati dveh otrok iz Dallasa, je pričakovala tretjega otroka, za katerega so zdravniki ugotovili, da ima redko genetsko okvaro, polno trisomijo 18, kar pomeni, da bi dete po rojstvu najverjetneje živelo le nekaj dni, lahko pa bi umrlo že v maternici. Zdravniki so Coxovo opozorili, da nosečnost ogroža tudi njeno življenje in da lahko utrpi resne poškodbe maternice, kar bi neugodno vplivalo na njeno plodnost v prihodnosti.
Coxova se je s težkim srcem odločila, da nerojenega otroka splavi, in je poskušala po sodni poti doseči možnost, da splav opravi doma. Sodišče je njeno prošnjo zavrnilo, zato je to storila zunaj Teksasa, v drugi ameriški zvezni državi, proti Teksasu pa je vložila tožbo, ker ji zvezna država ni omogočila, da nosečnost prekine v domačem okolju.
Preberite tudi: Dr. Tadej Strehovec: Cerkev ne vsiljuje svojih stališč, ampak kaže najbolj varno pot k Bogu
Kaj bi svetovala Cerkev?
Mlada mati, ki se je nove nosečnosti iskreno razveselila, se je po ugotovitvah in napovedih zdravnikov znašla v hudi stiski. Kako bi se v tako zahtevnih okoliščinah odzvala Cerkev? Kaj bi lahko svetovali nosečnici v stiski, ki se je primorana odločiti med življenjem nerojenega otroka s hudo genetsko okvaro in lastnim življenjem, če gre po vseh medicinskih merilih za tvegano nosečnost in je njeno življenje ogroženo, še posebej, če je že mati majhnih otrok?
Za odgovor smo prosili frančiškana in moralnega teologa dr. Tadeja Strehovca. Kot je pojasnil, na splošno velja, da je izhodišče za vsako etično presojo spoštovanje življenja tako nerojenega otroka kot matere. Nikoli ni dopustno namerno odvzeti življenje nerojenega otroka, da bi rešili življenje drugega - v tem primeru matere.
V konkretnem primeru nosečnice iz Teksasa, odgovarja dr. Strehovec, kjer naj bi bilo po medicinskih merilih neposredno ogroženo življenje matere, je dopustno reševati življenje matere tudi za ceno, da otrok morebitnih reševalnih postopkov ne bo preživel. Nerojeni otrok v tem primeru ni hote in namerno splavljen, temveč ne preživi drugih postopkov, ki omogočijo preživetje matere.
Preberite tudi: Pol stoletja od smrti sv. Gianne Berette Molla
Zgled sv. Ivane Beretta Molla
Seveda pa se lahko mati nerojenega otroka odloči drugače, dodaja dr. Strehovec, in kot v primeru sv. Ivane Beretta Molla daruje svoje življenje za otroka. To je bilo herojsko dejanje, zaradi katerega je italijanska mati štirih otrok postala svetnica. V četrti nosečnosti so ji zdravniki odkrili tumor na maternici. Ob treh ponujenih možnostih zdravljenja se je odločila za operacijo, ki sta jo obe z nerojeno hčerko preživeli. Ivana je želela za vsako ceno ohraniti otrokovo življenje. Na veliko soboto leta 1962 se je rodila Gianna Emanuella, materi pa se je stanje po porodu močno poslabšalo. Umrla je teden dni po rojstvu hčerke, na sobotno jutro pred belo nedeljo.
Za sv. Ivano Beretta Molla, tako dr. Strehovec, veljajo Jezusove besede: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).