V Turčiji, ki jo pretresajo protesti, se razvija vse več državljanskih pobud proti 'osmanski nostalgiji' trenutne turške vlade, ki spodbuja tudi preobrazbo stavb v njihovo predhodno stanje, v mošeje. V mestu Trabzon, denimo, se je oblikovala pobuda, ki želi preprečiti preobrazbo muzeja Hagija Sofija.

Po navedbah izvedencev omenjena stavba predstavlja izreden primer bizantinske umetnosti iz 13. stoletja. Če bi jo uporabljali kot mošejo, bi bile ogrožene njene dragocene freske, obstaja pa tudi nevarnost, da bi bil ta 'pomembni primerek sakralne arhitekture' v prihodnosti za nemuslimane le težko dostopen.

V akciji, ki so jo sprožili pobudniki, opozarjajo na izseljevanje, pokol in pregon krščanskega prebivalstva iz Trabzona med leti 1915 in 1923. Preobrazba Hagije Sofije v mošejo bi po njihovem mnenju predstavljala 'nespoštljivo dejanje verskega zmagoslavja'. Od leta 1962 je bilo za tedaj za muzej razglašeno Hagijo Sofijo pristojno ministrstvo za kulturo v turški prestolnici.

Državna 'Splošna uprava za svete ustanove' pa po navedbah človekoljubne ustanove Pro Oriente pa zahteva vračilo svetišča, ker naj bi Hagija Sofija predstavljala 'del ustanove sultana Mehmeta II., ki ni na prodaj'. Istega mnenja je očitno tudi pristojno sodišče: stavba, ki je nekoč služila kot mošeja, ne more spremeniti svoje namembnosti, je pojasnil predstavnik omenjene splošne uprave.

Državni funkcionar pa ni želel natančno odgovoriti na vprašanje, kaj bi preobrazba v mošejo pomenila za freske s krščansko tematiko, ki prekrivajo skoraj polovico notranjosti omenjene stavbe. Po njegovih besedah pač 'obstajajo sodobne tehnike, s katerimi prekrivamo notranje stene stavb'.

Razsodbi sodišča so se uprli ne le prebivalci mesta Trabzon, ki so sprožili državljansko pobudo, pač pa so se jim pridružile tudi različne mednarodne pobude, ki želijo Hagijo Sofijo ohraniti v njenem trenutnem stanju.

Turški in mednarodni umetnostni zgodovinarji so v luči Hagije Sofije v Trabzonu izjemno zaskrbljeni zaradi 'restavratorskih ukrepov' 'Splošne uprave za svete ustanove' v nekaterih nekdanjih cerkvah. V potresu leta 1999 se je s stropa v neki carigrajski mošeji – leta 1325 zgrajena stavba je bila nekoč cerkev sv. Dominika, del dominikanskega samostana - odluščila mavčna plošča in ponovno so bili vidni različne freske in mozaiki. Njihova obnova se je zaključila v preteklem letu, freske pa so ponovno skrili pod mavčno oblogo. Podobno se je zgodilo ob obnovi carigrajskega svetišča sv. Sergeja in Bakhusa iz 6. stoletja.

Hagija Sofija v Trabzonu je bila zgrajena v 13. stoletju kot samostanska cerkev in osrednje svetišče Trabzonskega cesarstva. Podatki o njeni preobrazbi v mošejo niso povsem enotni; nekateri viri omenjajo 15. stoletje, sodobni zgodovinarji pa 17. stoletje. Stavba sodi med najpomebnejše bizantinske zgradbe visokega srednjega veka in je imela precejšen vpliv na bizanstinsko in rusko zgodovino gradbeništva. Ohranjenih 55 fragmentov fresk izhaja iz časa izgradnje svetišča.

Foto: splet