Turška država je pravoslavni Cerkvi vrnila velik del gozda na otoku Halki, kot je poročala človekoljubna ustanova Pro Oriente. 190 hektarjev veliko gozdnato površino so leta 1943 odvzeli samostanu Svete Trojice na otoku v Marmarskem morju, v katerem je do leta 1971 delovalo bogoslovno semenišče in teološka fakulteta Ekumenskega patriarhata. Vračilo gozdov ima poleg materialne tudi izredno visoko simbolno vrednost.

Vračilo je omogočil zakon, sprejet leta 2011, s katerim so priredili zakon iz leta 1936 – ta je tedaj povzročil zaplembo številnih zemljišč in nepremičnin nemuslimanskih 'svetih ustanov'. Do vračila premoženja je prišlo le nekaj dni po smrti časnikarja Mehmeta Alija Biranta, ki si je desetletja dolgo prizadeval za pravice nemuslimanskih verskih skupnosti.

Na pogrebu časnikarja 19. januarja letos je patriarh Bartolomej I. dejal, da je bil Birant 'odločni glas', ki je 'zagovarjal naše pravice, kot si v Turčiji ni drznil nihče drug'. Pokojni časnikar je predvsem mlade pisce osveščal glede zagovarjanja človekovih in državljanskih pravic. V svojem zadnjem prispevku je Birant pisal ravno o bližajočem se vračilu gozdov 'svetim ustanovam' samostana Svete Trojice in poudaril, kako ta korak potrjuje pripravljenost Ankare, da se resno loti reševanja različnih problemov v zvezi z manjšinami.

Začetki samostana Svete Trojice na otoku Halki segajo v 9. stoletje. Leta 1844 je ekumenski patriarh Germanos IV. na podlagi sultanovega firmana v samostanu ustanovil bogoslovno semenišče in teološko fakulteto. Halki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje po vsem svetu veljal za enega najpomembnejših pravoslavnih teoloških izobraževalnih središč. Na Halkiju so svoje akademske nazive dosegli številni pravoslavni učenjaki, teologi, škofje in patriarhi, med njimi tudi Bartolomej I.

Leta 1971 so semenišče in fakulteto zaprli po sprejemu turškega zakona, ki je prepovedal upravljanje zasebnega univerzitetnega šolstva. Leta 1998 je turška država odredila, da je potrebno na Halkiju razpustiti tudi skrbniško združenje. Po mednarodni kritiki so odločitev preklicali. Leta 1999 je otok Halki obiskal tedanji ameriški predsednik Bill Clinton in turškemu predsedniku Süleymanu Demirelu izrazil zahtevo, naj ponovno odpre teološko fakulteto.

Med Ekumenskim patriarhatom in vlado v Ankari zdaj že več let trajajo pogajanja o ponovnem odprtju vzgojno-izobraževalne ustanove na otoku. 27. marca lani je predsednik vlade Recep Tayyip Erdogan napovedal 'skorajšnje' ponovno odprtje semenišča in teološke fakultete.

Foto: splet