Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov sta v nedeljo, 7. avgusta, pripravili tradicionalno romanje treh Slovenij na Svete Višarje. Romanja so se udeležili verniki iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. V središču je bila 25. obletnica samostojne države. Mašo je skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Romanja se je udeležilo več kot 2500 ljudi.

Poleg ljudskega petja sta liturgijo obogatila Tomaž Simčič na orglah in sopranistka Tamara Stanese. Po maši je bil na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program, na katerem je zapel oktet Deseti brat, pred mašo pa je priznana slovenska novinarka Zlata Krašovec predavala o slovenskem jubileju. Naslov predavanja je bil »Drugačno pesem zapojmo, veselejšo!«



»Drugačno pesem zapojmo, veselejšo!«

V predavanju se je sprehodila po polpretekli slovenski zgodovini, od otroštva v komunistični Jugoslaviji, do spoznanja resnice o povojnih pobojih, osamosvojitve Slovenije in sodobnosti. Poudarila je, da ob treh Slovenijah praznuje tudi četrta, »Slovenija mučencev in naših priprošnjikov«. »'Zlaganost najboljšega vseh sistemom' sem spoznala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je dejala. Prepričana je, da bi bilo drugače, če bi ljudje poznali resnico, česar cenzura ni dopuščala. V osemdesetih letih pa je sistem postajal vse bolj »popadljiv«. Nato je predstavila različna mnenja o osamosvojitvi Slovenije, dvome in nasprotovanja nekaterih vidnih politikov. Kritizirala je, da ustavna definicija »pušča ob strani narod kot sociološko psihološko kategorijo in se ne ukvarja s skupno preteklostjo, vero in kulturo. Na prvi pogled se morda zdi, da je ta vidik upoštevan v sintagmi 'pravica slovenskega naroda do samoodločbe'. A to de facto ne drži, kar je razvidno že iz tega, kako je potekalo glasovanje na plebiscitu. Na njem smo odločali kot skupnost državljanov, se pravi kot pripadniki naroda v pravno političnem smislu. Načeloma s tem ni nič narobe, a če govorimo o izpolnitvi tisočletnega sna slovenskega naroda, potem bi tudi skupna preteklost, vera in kultura morale imeti v novi državi svojo veljavo.« Prepričana je, da je zavest o skupni preteklosti slabotno izražena in dejala, da razdvojenost naroda nekaterim celo koristi. Mladi pa skupne preteklosti sploh ne poznajo dobro.



Spregovorila je tudi o položaju kristjanov v Sloveniji. Čeprav niso preganjani, kot so bili v komunizmu, pa je odnos do njih podcenjujoč. »Ob pomanjkanju osnovnega spoštovanja do verujočih vera ne more odigrati svoje narodno povezovalne vloge, ki se kaže v ohranjanju in prenašanju vrednot, ki so skupne tako verujočim kot neverujočim, na mlajše rodove.«

Zaskrbljeno je spregovorila o narodih, ki živijo v Sloveniji, majhni rodnosti in vse večji multikulturnosti. Prepričana je, da Slovenci kot narod ne bomo preživeli brez dostojnega pokopa svojih mrtvih in pohvalila projekt Vseposvojitev. Ob koncu je izrazila upanje, da bomo Slovenci čim prej zapeli veselejšo pesem, k čemur pripomore tudi romanje treh Slovenij na Višarje.



Vsi smo ena sama družina

Nadškof Cvikl je v pridigi spregovoril o Višarski Mariji in romanjih k njej. Na Višarjah se združijo Slovenci iz matične domovine in drugod. »Danes želimo tukaj ob Mariji doživeti in živo začutiti, da smo ena sama družina.« Poudaril je, da so nam Višarje zelo blizu. »Tukaj smo vsi sprejeti, kot v domači hiši.« Prosil je, da bi bila naša srca trdno zasidrana v Bogu, saj je to vir resnične in prave radosti. »V povezanosti z Bogom bomo lahko živeli v odprtosti tudi drug do drugega in bomo vse bolj začutili, da smo med seboj bratje in sestre.« Poudaril je tudi, da so Višarje zelo primeren kraj za srečevanja, kjer se utrjuje zaupanje in prijateljstvo med Slovenci, Furlani, Italijani, Avstrijci in Nemci. Prosil je tudi, da bi ohranjali in razvijali dragoceni mir, da bi rastli v medsebojnem spoštovanju in nenehnem prizadevanju za iskanje tega, kar je skupno dobro. Romanje je tudi spodbuda za življenje po veri. Želel je, da bi vsak romar ob Mariji na Višarjah začutil, da je ljubljen, ozdravljen in živi v polnosti. Ob koncu je dejal še, da je Marija prinašala upanje prednikom, zdaj pa naj ga tudi Sloveniji.

Višarski dnevi mladih

Rafaelova družba je organizirala tudi Višarske dneve mladih. Trajali so od petka, 5., do nedelje, 7. avgusta. Mladi so spoznavali Gorico, Čedad in Rezijo. Po krajih jih je vodil dr. Silvester Gaberšček. V nedeljo pa so udeleženci Višarskih dni mladih na Svetih Višarjah sodelovali z recitacijami.


1-Svete Višarje,Krašovec.doc1-Svete Višarje,pridiga nadškof Alojzij Cvikl.doc

Foto: Ivo Žajdela