Zgodbe udeležencev so se vrstile druga za drugo in druga drugi so tlakovale pot odprtosti in iskrenosti. Zdelo se je, kot bi se odprla nebesa in bi nam Bog hotel osebno povedati, kako visoko ceni družino. Saj družina je njegova stvaritev, zato ve, da jo lahko iz velike stiske reši le njegova roka, od nas pa pričakuje tesno in zavzeto sodelovanje. Danes vem, da je bila Božja beseda in Božja navzočnost na seminarju otipljiva »tukaj in zdaj«.

Ob koncu seminarja sva bila utrujena: nujno sva potrebovala nekaj dni oddiha. Najini prijatelji (voditeljski pari in drugi sodelavci) so nama dali posebno darilo. Vedela sva, da je sedaj čas, da ga »unovčiva«. Tako sva se v ponedeljek odpravila proti morju.

Kmalu sva se hudo sporekla in pot se je žal nadaljevala v tišini. Tik pred Reko sem možu le uspela reči, če lahko zavije na Trsat. Večkrat sva se tam že ustavila, saj naju Marijino romarsko svetišče, kamor so v preteklosti radi romali naši predniki, močno privlači. In res, p...