Oba projekta sta pomembno in trajno zaznamovala razvoj Tuhinjske doline in temeljita na Razvojnem programu za demografsko ogrožena področja, med katera je bila uvrščena tudi Tuhinjska dolina. Dogodek je bil obogaten z okroglo mizo z naslovom »Tuhinjska dolina – Moč znanja in turizma za njen razvoj«, ki je zbrala številne strokovnjake, predstavnike lokalne skupnosti in širšo javnost.

FOTO: Gregor Prašnikar

Okrogla miza: Pregled in perspektive razvoja Tuhinjske doline

Na okrogli mizi, ki jo je vodila Bojana Planina, so udeleženci razpravljali o 30-letnem razvoju Tuhinjske doline. Osredotočili so se na najboljše realne danosti, ki jih ima Tuhinjska dolina za nadaljnji razvoj ter opozoril tudi na morebitne pasti, predvsem pa kaj lahko smelejše izkoristiti za razvoj ter prepoznavnost Tuhinjske doline. Iz svojih praks so predstavili tudi nekatere konkretne primere, primerne za Tuhinjsko dolino.  

Dogodek je povezovala Barbara Božič, ki je z učinkovitim vodenjem spodbudila dinamično in konstruktivno razpravo.

»Vedno smo našli pot naprej«

Cilji okrogle mize so bili večplastni. Razprava je spodbudila širšo javnost, da se aktivno vključuje v razvojne projekte Tuhinjske doline. Prav tako so udeleženci izpostavili pomen izobraževanja mladih in vseh prebivalcev doline, da bi tako okrepili trajnostno turistično ponudbo regije. Strinjali so se, da Tuhinjska dolina premore številne neizkoriščene potenciale, ki jih je treba razvijati za nadaljnjo rast in prepoznavnost.

V uvodnem pozdravu je predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, tudi prokurist Term Snovik, Ivan Hribar izrazil globoko hvaležnost vsem, ki so prispevali k uspehu teh projektov ter k razvoju in napredku Tuhinjske doline. »Poudaril je pomen zgodovinskih trenutkov, ki so oblikovali razvoj doline. Skupaj z domačini in Občino Kamnik smo naredili prve korake na poti, ki je bila dinamična in polna izzivov. A vedno smo našli pot naprej,« je dejal.

Ivan Hribar. FOTO: Gregor Prašnikar

Pozdravno vlogo je imel tudi župan Občine Kamnik, Matej Slapar in jo nadaljeval tudi kot uvodničar v okroglo mizo. Spregovoril je o 30-letnem razvoju in prihodnosti Tuhinjske doline, ki je eden od pomembnih stebrov občine Kamnik. Poudaril je pomembnost delovanja poštenih, naprednih in razvojno naravnanih ljudi Tuhinjske doline, ki so se zavezali k prehodu od besed k dejanjem.

Matej Slapar. FOTO: Gregor Prašnikar

Sporočilo okrogle mize je sodelovanje 

Udeleženci so izpostavili, kako sta izobraževanje in turizem v preteklih treh desetletjih bistveno pripomogla k izboljšanju kakovosti življenja v Tuhinjski dolini. Osnovna šola Šmartno v Tuhinju in Terme Snovik sta odigrala ključno vlogo pri zagotavljanju stabilne in trajnostne prihodnosti območja. Razvojni programi, podprti s strani Občine Kamnik, so omogočili gospodarsko rast in izboljšanje življenjskih pogojev za prebivalce doline.

V zaključku je Bojana Planina, ki je okroglo mizo vodila, izrekla pomembno sporočilo okrogle mize, ki ga je tokrat strnila v eno besedo: sodelovanje. Izrekli so jo vsi govorci dogodka in okrogle mize večkrat.

Predstavitev zbornika in podelitev zahval

Ob tej priložnosti je bil predstavljen tudi zbornik, ki podrobno dokumentira 30-letni razvoj Tuhinjske doline. Zbornik vsebuje prispevke strokovnjakov in povzetke razprav okrogle mize ter služi kot pomemben vir za načrtovanje prihodnosti doline.

Pomemben del dogodka je bila tudi podelitev zahval, ki sta jih izročila župan Občine Kamnik, Matej Slapar, in predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, Ivan Hribar. Zahvale so prejeli posamezniki, ki so s svojim delom in predanostjo pomembno prispevali k razvoju in prepoznavnosti Tuhinjske doline. Med prejemniki so bili Miro Štebe, Matjaž Brojan, Primož Hieng, Duša Podbevšek-Bradač, Marjan Vodnik, Helena Križnik in Anton Hočevar.

Praznovanje, umetnost in tradicija

Dogodek je spremljal bogat program, ki se je začel že dan pred glavno prireditvijo. V sredo, 28. avgusta, je bila v restavraciji Potočka v Termah Snovik odprta fotografska razstava »Tuhinjska dolina«, ki bo na ogled še cel mesec. V soboto, 31. avgusta, pa so pred recepcijo Term Snovik potekale rokodelske delavnice z naslovom »Mleka polna skleda«, kjer so obiskovalci lahko spoznali tradicionalne metode izdelave mlečnih izdelkov in drugih domačih obrti. 

Dogodek je znova potrdil pomen trajnostnega razvoja, ki temelji na povezovanju znanja, turizma in lokalnih posebnosti.