Na trg pred slovenskim parlamentom so – mnogi s slovenskimi zastavami v rokah – prišli ljudje, ki želijo ohranjati živ spomin na velikega Slovenca, domoljuba, intelektualca, demokrata, humanista – moža, ki je svoje srce položil na oltar slovenske domovine. V uvodnih besedah prirediteljev je v nekaj obrisih zaživela Pučnikova osebnost, njegova življenjska zgodba, ki se je sklenila pred 20 leti.

Pučniku je šlo za stvar, hkrati pa je bil dovolj pogumen, da se je za to – slovensko, demokratično – stvar boril tudi takrat, »ko je bil čas gluh«.

Na trg pred slovenskim parlamentom so prišli ljudje, ki želijo ohranjati živ spomin na velikega Slovenca. FOTO: Tatjana Splichal

Šlo mu je za stvar, za katero je zastavil svoj pogum

Da dr. Jože Pučnik sodi v samo središče Slovenije – simbolno in dobesedno –, je v svojem govoru poudaril predsednik SDS, nekdanji Pučnikov sodelavec in prijatelj, Janez Janša. Spomnil je na besede, ki jih je o Pučniku izrekel pisatelj Drago Jančar: Njemu gre za stvar. Res je, njemu je šlo za stvar, res pa je tudi, da gre marsikomu za stvar, pa si tega ne upa uresničiti. Pučniku je šlo za stvar, hkrati pa je bil dovolj pogumen, da se je za to – slovensko, demokratično – stvar boril tudi takrat, »ko je bil čas gluh«, ko je bil zato kaznovan, ko je bilo zaradi tega za dolgo časa uničeno njegovo življenje, življenje njegove družine, njegovih najbližjih. Danes se preveč pozablja, kaj so morali on in njegovi prestati.

Janša je spomnil na čas pred 20 leti ob Pučnikovi smrti. Mnogi so si takrat prizadevali, da bi pokojnemu izkazali čast, ki gre očetu slovenske države in slovenskega naroda. Toda takratna vlada – vodil jo je Anton Rop – pokopa z vojaškimi častmi ni dovolila. Z veliko muko so vladajoči dopustili žalno sejo takratnega parlamenta, pa še to je kakšen od poslancev tedanje največje vladne stranke LDS po Janševih spominih pospremil s cinično opazko, češ, pa imejte danes še ta cirkus, čez 20 let se tako ali tako nihče ne bo spomnil, kdo je bil Jože Pučnik. »Danes vsi vemo, kdo je bil Pučnik, veliko ljudi pa ne več, kaj je bila LDS,« je na zarečeni kruh poslanca spomnil predsednik SDS, kajti: »Kar je trajno, ostane trajno, kar so pleve, pa veter slejkoprej odnese, četudi se to včasih prodaja kot zlato.«

Med nagovorom nekdanjega Pučnikovega sodelavca in prijatelja Janeza Janše. FOTO: Tatjana Splichal

Od Pučnikove smrti do danes je sicer mnogo negativnih stvari ostalo nespremenjenih, marsikaj, na kar je upal, pa se je vendarle uresničilo – tudi zaradi ljudi, ki so sledili Pučnikovemu vodilu, da človek ne sme odnehati, da ni dovolj samo biti za stvar, ampak da je treba imeti tudi pogum zanjo zastaviti konkretna dejanja. Ne nazadnje: tudi za spomin na Jožeta Pučnika je bilo storjeno veliko – po njem se imenuje osrednje slovensko letališče, številni trgi in ulice po slovenskih mestih in občinah nosijo njegovo ime.

So pa nekatere stvari danes še bolj absurdne, kot so bile pred dvema desetletjema, je opozoril Janez Janša. Takrat smo torej imeli levo vlado, ki ni dovolila pokopa Jožeta Pučnika z vojaškimi častmi, danes pa imamo neko vlado, ki je sprejela sklep, da se z vojaškimi častmi pokoplje nekdanje šefa Udbe, torej predstavnika režima, ki je Pučniku in tisočem drugih kratil pravico do dostojanstva, do svobodnega življenja; režima, ki je v temelju kršil človekove pravice. Za povrh pa imamo danes tudi vlado, ki »edina na svetu protestira sama prosti sebi« (spomnimo na t. i. stavko pacientov, ki jo je podprl vladni in koalicijski vrh); vsaj pri tem ji predsednik SDS zaželel čim več uspeha.

Do danes pa je ostala neizpolnjena še ena od obljub, ki je bila dana že ob prvi obletnici Pučnikove smrti – da bo eden osrednjih trgov v slovenskem glavnem mestu nosil njegovo ime. To zaenkrat še ni uspelo, Janša pa je dejal, da obljuba ostaja in bo gotovo uresničena v ne tako daljni prihodnosti – v zavesti, da »tudi danes gre za Slovenijo«.

Lojze Peterle med nagovorom na Trgu republike. FOTO: Tatjana Splichal

Človek odločne volje in jasne vizije

Izzivalno je udeležence shoda pozdravil predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle: »Pozdravljeni na trgu revolucije!« To izzivalnost je pojasnil z besedami: »Dokler bo simbolno jedro naše države, kjer se je dogajalo veliko dejanj za samostojnost, dokler bo ta prostor 'krasil' spomenik revoluciji, ki je simbol nasilja in je razdelila Slovenijo, do takrat tega kraja ne bomo popolnoma čutili kot Trga republike.«

Govornik je nato izrazil veselje, da je lahko tesno sodeloval z dr. Jožetom Pučnikom: »Poznal sem njegovo zgodbo, poznal njegova kritičnega duha, ki se ni zlomil ne pred sodniki in ne dolga leta v samici, ne v izgnanstvu, ne kje drugje.« Bil je resnično človek odločne volje in jasne vizije; človek, ki ni misli nase, ampak na celoto, zato so mu zaupali vodenje »državotvornega podjetja Demos«, ki je zmagalo na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni aprila 1990 in vzpostavilo samostojno Slovenijo.

Pesnik Tone Kuntner je zbranim namenil domovinske besede Ivana Cankarja. FOTO: Tatjana Splichal

Bil je enkraten voditelj Demosa, nikoli ni skrbel za svoj status, kaj šele za svoje koristi.

Dr. Jože Pučnik je Demos, kot je dejal Lojze Peterle, vodil kot demokrat, domoljub, vizionar; vseh šest strank, ki so sodelovale v Demosu, je imelo enakopravno možnost, da so izražale in zastopale svoje interese. »Bil je enkraten voditelj Demosa, nikoli ni skrbel za svoj status, kaj šele za svoje koristi. Delal je za tisto, kar naj bi nam vsem pomagalo naprej,« je njegov voditeljski slog opisal Peterle. Tudi on je spomnil na znamenite Pučnikove besede: Jugoslavije ni več. Za Slovenijo gre. In jim dodal: »Za Slovenijo gre še naprej«, kajti projekt slovenske demokratične preobrazbe še ni zaključen.

Pred parlamentom. FOTO: Tatjana Splichal

Zbrane na trgu pred slovenskim parlamentom so nagovorili še nekateri poslanci in člani Slovenske demokratske stranke, pesnik Tone Kuntner pa jim je namenil domovinske besede Ivana Cankarja.