Vlogo botra so v škofijah Teano-Calvi, Alife-Caiazzo in Sessa Aurunca odpravili za triletno poskusno obdobje, ukinitev pa so napovedali v začetku marca, ko je škof Giacomo Cirulli, ki vodi vse tri škofije, pojasnil, da je vloga krstnih botrov »izgubila svojo izvirno vrednost« v življenju Cerkve, poroča spletni portal pillarcatholic.com. Po njegovih besedah se je botrstvo »skrčilo na nekakšno navado«. Škofova odločitev stopi v veljavo 9. aprila, na velikonočno nedeljo.

Kaj se je zgodilo?

Škof Cirulli, ki vodi tri škofije v južni Italiji, je 4. marca svojim vernikom sporočil, da je »v današnjem družbeno-cerkvenem kontekstu vloga botrov in botric večinoma izgubila svojo izvirno vrednost«, zato jo v škofijah, ki jih vodi, ukinja. Kot je dejal, bodo duhovno podporo novokrščencem in birmancem nudili kateheti in drugi pastoralni delavci, položaj pa bo znova ocenil leta 2026.

Odprava botrstva je v italijanski Cerkvi postala že nekaj običajnega.

Odprava botrstva je v italijanski Cerkvi pravzaprav postala že nekaj običajnega. Julija 2020 je škof Michele Fusco v škofiji Sulmona-Valva napovedal triletno ukinitev krstnih botrov v krajevni Cerkvi. Škof je svojo odločitev utemeljil s pojasnilom, da je praksa izbire krstnih botrov postala družbeni običaj, »v katerem je razsežnost vere komaj vidna«.

Enako odločitev je leta 2021 sprejela sicilijanska škofija Catania, ki se je prav tako odločila za triletno poskusno obdobje brez botrov. Po poročanju italijanskih medijev se je odtlej za takšno potezo odločilo več škofij po vsej Italiji. Po navedbah italijanskega časnika Il Messaggero tudi krščenci, ki jih papež Frančišek na nedeljo Jezusovega krsta krsti v Sikstinski kapeli, nimajo botrov.

Kako je z botri drugih krščanskih veroizpovedi?

Duhovniki morajo pogosto odgovarjati tudi na vprašanje, ali so botri lahko kristjani, ki niso katoličani. Kanonsko pravo večinoma pravi, da ne: protestant je lahko »krščanska priča« krstu, če je navzoč tudi katoliški boter, pravoslavni kristjan pa lahko prevzame vlogo botra poleg katoliškega.

Nedejaven katoličan, ki je v očeh Cerkve sicer še vedno katoličan zaradi prejetih zakramentov, ne more biti boter, ker krščencu ali birmancu ne more dajati zgleda krščanskega življenja.

Praksa izbire botrov pri krstu in birmi je skoraj tako stara kot Cerkev sama.

So v Cerkvi od nekdaj poznali botrstvo?

Večina zgodovinarjev pravi, da je praksa izbire botrov pri krstu in birmi skoraj tako stara kot Cerkev sama. Botri uvajanja v krščansko življenje v zgodnji Cerkvi so bili verni in dejavni katoličani, ki so lahko krajevnemu škofu potrdili iskrenost želje katehumena, da bi bil vključen v krščansko življenje.

Obstajajo dokazi, da so bili v prvi Cerkvi botri novokrščencev kar njihovi starši, vendar ta praksa v Cerkvi ni več dovoljena. Do konca prvega tisočletja se je vloga duhovnega starša – »botra« - v celoti ločila od vloge naravnih staršev. Botri so postali pomočniki staršev novokrščenca in obenem tisti, ki bi v primeru smrti staršev poskrbeli za vzgojo krščenega otroka v veri.

Zakaj se italijanski škofje odločajo za odpravo botrstva?

V znameniti filmski trilogiji »Boter« mafijski svetovalec Tom Hagan filmskemu producentu pojasni, da je »za Italijane vloga botra zelo versko, sveto in zaupno razmerje«. Po besedah italijanskih škofov pa ni vedno tako.

Številni škofje, ki so ukinili vlogo krstnih in birmanskih botrov, so pojasnili, da premalo ljudi, izbranih za krstne botre, v resnici dejavno živi vero in zdi se, da gre pri izbiri krstnih botrov pogosto za krepitev družbenih in družinskih vezi, namesto da bi se osredinili na vzgojno oz. formacijsko vlogo krstnega in birmanskega botra.

V družinah, povezanih z organiziranim kriminalom, naj bi mafijski voditelji dejansko uporabljali vlogo botrov za širjenje svojega vpliva.

Italijanski tožilci so pred leti spremljali tudi krste v družinah, povezanih z organiziranim kriminalom, da bi ugotovili, ali mafijski voditelji dejansko uporabljajo vlogo botrov za širjenje svojega vpliva. Po navedbah newyorškega Timesa se je pojem »krstne vezi« pojavil prav pri pregonu organiziranega kriminala.

Times je tudi poročal, da na Siciliji ljudje, ki bi želeli biti krstni botri, včasih dosežejo svoje z grožnjami župnikom, vlogo botrov pa se izkorišča tudi za neke vrste družbeno izsiljevanje: Salvatore Cuffaro, nekdanji predsednik Sicilije, je za Times povedal, da ga družine, ki iščejo politične povezave, pogosto prosijo za krstnega botra.

Kako naprej?

Zaenkrat še ni jasno, ali bodo italijanski škofje tudi v prihodnosti posamično opuščali prakso imenovanja krstnih in birmanskih botrov ali pa se bo s tem vprašanjem ukvarjala Italijanska škofovska konferenca.

Številni škofje botrstvo še naprej podpirajo, predpisi kanonskega prava ostajajo v veljavi.

Številni škofje botrstvo še naprej podpirajo, predpisi kanonskega prava ostajajo v veljavi. Junija letos se bo v škofiji Sulmona-Valva sklenilo triletno poskusno obdobje. Takrat lahko škof Fusco pastoralni poskus zaključi, ga podaljša za več let ali pa se odloči, da ga uvede za stalno. Glede na vse večje število škofij, ki pri tem vprašanju sledijo škofu Fuscu, bo škofova odločitev ob koncu poskusnega obdobja verjetno znamenje za prihodnje dogajanje.

Medtem ko se zdi, da škofje lahko svobodno določajo politiko v tej smeri na podlagi lastne pristojnosti, pa vatikanski Dikasterij za bogoslužje doslej še ni predstavil uradnega mnenja o tem vprašanju.