»Velika večina švedskega parlamenta se strinja glede vstopa v Nato,« je po razpravi o varnostni politiki v parlamentu pojasnila premierka Magdalena Andersson. »Za državo in njene prebivalce je najbolje pridružiti se Natu,« je še dodala.

Zgodovinska sprememba

Predsednica vlade je v nagovoru poslancev ocenila, da gre za »zgodovinsko spremembo v varnostni politiki naše države«, in izpostavila še, da Švedska danes potrebuje tudi uradna varnostna zagotovila, ki jih prinaša članstvo v Natu. Po njenem bo država sicer zavrnila jedrsko orožje ali stalne Natove baze na svojih tleh.

Ob široki podpori političnih strank v parlamentu smo sklenili, da bo Švedska močnejša skupaj z zaveznicami v Natu. (Ann Linde)

Dve stoletji vojaške neuvrščenosti

Odločitev švedske vlade je spodbudila ruska agresija na Ukrajino, ki je poudarila ranljivost Finske in Švedske kljub tesnemu sodelovanju z Natom v zadnjih letih, je poročal Reuters. S članstvom v Natu bi Švedska končala več kot dve stoletji vojaške neuvrščenosti.

Zasuk socialdemokratov

Takšna poteza je sledila včerajšnji odločitvi socialdemokratske stranke, ki jo vodi Anderssonova, po opustitvi dolgoletnega nasprotovanja članstvu v Natu. »Ob široki podpori političnih strank v parlamentu smo sklenili, da bo Švedska močnejša skupaj z zaveznicami v Natu,« je sporočila zunanja ministrica Ann Linde.

Od konca Napoleonovih vojn

Nekdanja regionalna vojaška sila Švedska se je od konca Napoleonovih vojn izogibala vojaškim zavezništvom. Enako kot Finska je ostala nevtralna v času hladne vojne, vendar pa je po razpadu Sovjetske zvete vzpostavila tesnejše odnose z Natom.

Proti le Zeleni in Levica

Javno mnenje v obeh državah se je odločno nagibalo proti vstopu v Nato vse do februarskega začetka ruske invazije na Ukrajino, po katerem so javnomnenjske raziskave takoj pokazale popoln zasuk v smeri podpore članstvu. V švedskem parlamentu vstopu v Nato nasprotujejo le Zeleni in Levica.

Kremelj že opozarja

Na napoved švedske in finske prošnje za pridružitev Natu se je že odzval Kremelj z opozorilom, da bi imela ta poteza destabilizirajoče posledice za varnost v Evropi, ruski predsednik Vladimir Putin pa je napovedal, da bo »širitev vojaške infrastrukture na to ozemlje seveda sprožila naš odziv.«

Gre za zgodovinsko spremembo v varnostni politiki naše države. (Magdalena Andersson)

Turški pomisleki

V Natu upajo na hiter proces ratifikacije, a se mora vseh 30 sedanjih članic strinjati o tem. Minuli teden je Turčija izrazila nekaj pomislekov in obe državi obtožila podpore kurdskim militantom in drugim (za Turčijo) potencialnim teroristom.

Kaj pravi profesor Udovič?

Prav ta vidik, da morajo članstvo obeh držav v Natu ratificirati vse članice, je v nedavnem pogovoru za spletno Družino poudaril profesor z ljubljanske FDV dr. Boštjan Udovič: »Če ga ena ne bo, potem članstva v Natu ni. Predvidevam, da bo bolj verjetno, da bi lahko državi zaprosili za članstvo, do katerega pa v realnem času ne bo prišlo.« Dodaja še, da gre bolj za simbolno kot dejansko gesto.