Ljubitelji športa smo še pred nekaj dnevi navdušeno spremljali nenavadne olimpijske igre in se veselili uspehov naših olimpijcev. Vrstile so se zgodbe, pogovori in slike zmagovalcev, ki so kljub odsotnosti gledalcev pokazali svojo srčnost. Zmeraj znova pa pozabimo, da za zmagovalcem stoji mnoštvo poražencev. Zmagoslavje se kot reka prelije v domovine športnikov ali kar po vsem svetu, zmage vzradostijo ljudi, utrujenih od borbe z nevidnim koronavirusom. In zato sploh ni nenavadno, da so poraženci hitro izginili z ekranov, medijev in naših spominov.

Poraz je grenka izkušnja, ki pa jo prej ali pozneje doživi vsak človek. SSKJ pravi, da biti poražen pomeni, »da je kdo premagan« ali pa »da kdo ne uspe v svojih prizadevanjih«. Torej, trenutek, ko nas ogrne plašč slabosti, izgube in sramu. Takšne trenutke je težko opisati ali o njih narediti lepe reportaže … Kot naša mlada olimpijka, ki je po napaki kar obsedela na trati … Ali kot besni premagani nosilec štafete, ki ni hotel priz...