Berem knjigo Ko možgani bluzijo. Knjiga me je že kmalu na začetku pritegnila in nagovorila. V preteklem letu sem doživljala, kako so moji možgani nagnjeni k tesnobnosti (bluzenju). Zavedam se, da vsako življenjsko obdobje prinese nove izzive, vendar so nekateri težki in nadležni.

Branje knjige me je opogumilo, da z menoj ni nič narobe, čeprav so moji možgani prepredeni s skrbmi. Avtor pravi, da moji občutki niso le plod mojih doživetij, pač pa tudi stisk in doživljanj mojih prednikov. Zato ni čudno, da ljudje iščemo vedno nove izzive, rešitve in odgovore.

Danes, ko živimo v času prevlade individualizma, človek misli, da zmore sam odločati o vsem, če le dela prave odločitve. Našim prednikom narava še zdaleč ni bila tako naklonjena in do njih prizanesljiva, kot je do nas. Danes ljudje ne umirajo več zaradi zapletov z navadnim prehladom. Tudi življenjskih razmer in udobja ne moremo primerjati s tistim izpred nekaj desetletij.

Ko sem raziskovala sv...