Tudi lutke ohranjajo in krepijo slovenski jezik na avstrijskem Koroškem [FOTO]
Tudi lutke ohranjajo in krepijo slovenski jezik na avstrijskem Koroškem [FOTO]
Malo več kot polurna lutkovna predstava »za otroke od 3 do 103 let« je do zadnjega sedeža napolnila dvorano Mini teatra v Ljubljani, zanjo pa so torej poskrbeli mladi zamejci, vključeni v lutkovno skupino »Mladi Celovčani« v okviru Slovenskega kulturnega društva Celovec, ki je praznovalo okroglih 70 let obstoja. Da je predstava na besedilo Brede Varl in z glasbeno kuliso Katarine Hartmann takšen magnet za gledalce, pa je zaslužna tudi mentorica lutkovne skupine Marica Hartmann.
10 otrok in mladostnikov od 6 do 19 let
Kot nam je vsestranska Hartmannova prijazno pojasnila v telefonskem pogovoru, v predstavi, ki so jo od premiere 1. decembra lani odigrali že sedemkrat, sodeluje 10 otrok in mladih, v Ljubljani sta sicer manjkali dve dekleti. Starostni razpon je kar krepak: najmlajši ima 6 let, najstarejša je že polnoletna (19 let), študira v Gradcu in se, kadar je potrebno, pripelje na vaje v Celovec, saj zelo rada lutka in želi to početi še naprej.
Teden dni v Ankaranu
Lani so se, po koronskem premoru, ponovno napotili na vaje v Ankaran, kjer so bili ves teden skupaj, tudi z režiserko Bredo Varl, glasbenico Katarino Hartmann (sicer Maričino hčerjo) in s starši, ki tudi radi priskočijo na pomoč. »Tam se otroci naučijo besedilo, tam tudi izdelujejo lutke z Bredo, ki jih potem zaključi v Mariboru. Tako da smo res intenzivno en teden skupaj, mladi pa so vključeni v predstavo že od vsega začetka, kar je velikega pomena, tudi jezikovno, saj se pogovarjamo v slovenščini,« poudari Marica Hartmann.
Že osma lutkarska skupina
Po enotedenskih vajah v Ankaranu nato običajno sledijo še vaje ob koncih tedna v Celovcu – po treh vikendih po navadi predstava stoji. »Ker Breda Varl prihaja iz Maribora, prespi tu, pri nas doma, kjer imamo vaje. Čeprav je društvo staro že 70 let, nimamo lastnega prostora ali sobe, vadimo kar doma,« pojasni Hartmannova, mentorica skupine, ki je že osma po vrsti, kar pomeni, da zanimanje med mladimi za lutkarstvo ne zamira.
Tudi vse hčerke so lutkale
»Res ne. Spet imam namreč podmladek in mislim, da bomo že čez dve leti imeli novo lutkovno skupino mlajših. Mnogi taki, ki imajo zdaj že sami otroke, so zrasli z našimi lutkami. Tudi Katarina, ena od mojih štirih hčera (vse so lutkale, najmlajša Natalija je zdaj prevzela vodstvo Slovenskega kulturnega društva Celovec), ki piše glasbo za predstavo, je sodelovala že v prvi lutkovni skupini, 'Mi smo mi', lutkati je začela že s 5 leti,« se namuzne sogovornica.
V lutkovni skupini so le Celovčani
Težava za SKD Celovec je, da med tednom v Celovcu živi ogromno Slovencev – koroških in tudi tistih, ki pridejo iz Slovenije, med njimi je zanimanja za kulturo manj, saj »gredo bolj v nemško smer«, kot pove Hartmannova. »Koroški Slovenci pa med tednom živijo tu, imajo službe tukaj, otroci hodijo v dvojezične šole v Celovcu, gredo pa konec tedna domov. Doma, bodisi v Šmihelu ali Radišah ali Bilčovsu, so povsod slovenska društva, v katera so vključeni. V lutkovni skupini so zato zgolj Celovčani,« pojasni.
Slovenski oktet in Lojze Dolinar
Tudi denarja ni veliko, zato si letno lahko privoščijo kvečjemu štiri, pet prireditev, zdaj ob 70-letnici društva pa si obetajo več dogodkov in tudi nekaj več denarja in donatorjev. Vsak mesec se bo dogajalo: med drugim so povabili Slovenski oktet na majski koncert, aprila bodo gostili prvega slovenskega podžupana v zgodovini Celovca Lojzeta Dolinarja, še prej pa se bo že v torek predstavila lutkovna skupina iz Šentprimoža.
Vključene vse slovenske ustanove
Pa pozneje? Junija sledi vožnja z ladjo ob Vrbskem jezeru, julija otroško popoldne s Stenom Vilarjem, ki tudi sicer veliko dela s Korošci; oktobra jih bo pot vodila do Peršmanove domačije, novembra bo branje in decembra še zaključna prireditev. Vmes, septembra, se bodo »Mladi Celovčani« predstavili z novo lutkovno igro. Letos bodo sodelovali s celovško Mohorjevo, s Hačkom, Slovensko prosvetno zvezo, Krščansko kulturno zvezo, s slovensko župnijo v Celovcu, vključene so torej vse slovenske ustanove v tem mestu.
Gledališka dejavnost se je razcvetela
Kot Marica Hartmann, ki je bila 26 let tudi ravnateljica ene od dveh dvojezičnih šol v Celovcu, Mohorjeve ljudske šole, večkrat ponovi, se skozi kulturo ohranja in krepi tudi slovenski jezik na avstrijskem Koroškem. »V Mohorjevi ljudski šoli smo v 90. letih tudi začeli lutkanje in smo vedno vključili tudi otroke, da so lahko imeli dostop do gledališkega ustvarjanja in do slovenske besede. Gledališka dejavnost se je kar razcvetela, kar je za slovenski jezik izjemnega pomena.«
Deželnozborske volitve
S sogovornico pa ne moreva zaobiti današnjih deželnozborskim volitev na avstrijskem Koroškem. Slovenski kandidati so vključeni v vse stranke razen v svobodnjaško, se pa – tako Hartmannova – malo bojijo porasta glasov za Svobodnjake. »Upamo, da bo gospod Peter Kaiser ostal naš deželni glavar, ni pa rečeno. Kar dosti glasov utegne dobiti tudi Team Kärnten, pri kateri je na četrtem mestu Franc Jožef Smrtnik. Zelo napeto bo, nihče si ne upa napovedati, kako se bo izšlo,« je pogovor zaključila vsestransko dejavna in živahna Marica Hartmann.
Več fotografij Tatjane Splichal s predstave Krtek v Mini teatru pa v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo in drsenje s puščico v levo in desno).