Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Tudi Via Appia Antica na seznamu Unescove svetovne dediščine

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 07. 08. 2024 / 05:30
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 06.08.2024 / 15:18
Ustavi predvajanje Nalaganje
Tudi Via Appia Antica na seznamu Unescove svetovne dediščine
Via Appia Antica vabi k sprehodom in sprostitvi. FOTO: Enrico Idrofano/Vatican Media

Tudi Via Appia Antica na seznamu Unescove svetovne dediščine

Nedaleč od Rima se razprostira »Parco Regionale dell Appia Antica«: zelena oaza okoli ene najbolj znanih rimskih cest Via Appia s svojimi 4.580 hektarji velja za največji mestni območni park v Evropi in je priljubljen izletniški cilj rimskih meščanov.

Unescov Odbor za svetovno dediščino je konec letošnjega julija to rimsko znamenitost uvrstil na seznam svetovne dediščine, so poročali vatikanski mediji.

Z uvrstitvijo na omenjeni seznam je Via Appia Antica na jugovzhodu Rima postala 60. spomenik v Italiji, ki je prejel ta status. Italija se ponaša z največjim številom spomenikov pod Unescovo zaščito na svetu. Območni park, velik 4.580 hektarjev, združuje arheologijo in naravo ter je priljubljen izletniški cilj Rimljanov. Kolesarske in pohodniške poti vodijo prek 2000 let starih bazaltnih blokov, mimo krščanskih grobnic, poganskih templjev in rimskih vil. Via Appia, znana tudi kot »kraljica cest« ali regina viarum, je bila zgrajena leta 312 pr. Kr. in je povezovala Rim z Brindisijem v Apuliji. Po 540 kilometrov dolgi trgovski poti so z Orienta v Rim prevažali pomembno blago.

Via Appia Antica v tridesetih letih prejšnjega stoletja. FOTO: Wikipedia

Vzdolž Apijske ceste najdemo številne zgodovinske znamenitosti, kot so grobnica Cecilije Metelle ter Kalistove in Boštjanove katakombe. Za romarje so posebej pomembne cerkve in grobnice prvih kristjanov. Via Appia je pomenila revolucijo v gradnji cest. Zaradi tesno razporejenih bazaltnih plošč je bila prevozna v vseh vremenskih razmerah, deli starodavnega tlakovanja pa so se ohranili do današnjih dni.

Med turizmom, filmom in zgodovino

Območni park ob rimski cesti je postal tudi turistični cilj. Servisni center Appia Antica ponuja številne storitve, vključno z nastanitvami, zemljevidi, programskimi namigi za predavanja in koncerte ter izposojo koles. Na voljo so tudi vodeni ogledi, peš, s kolesom ali mini avtomobilom. Nova multimedijska razstava, ki je bila zasnovana tudi z mislijo na želeni status svetovne dediščine, obiskovalcem omogoča virtualno potovanje skozi zgodovino »kraljice cest«.

Plakat za film »Quo Vadis« iz leta 1951. FOTO: Wikipedia

Via Appia je znana tudi po filmu »Quo Vadis« iz leta 1951, ki temelji na istoimenskem romanu Henryka Sienkiewicza. Na razpotju med cestama Via Appia Antica in Via Ardeatina stoji cerkev Quo Vadis, pravzaprav Santa Maria in Palmis iz 17. stoletja.

Legenda pravi, kako naj bi Peter, ko je bežal iz Rima, na tem mestu na Apijski cesti srečal Kristusa in ga zmedeno vprašal: Quo vadis, Domine? Kam greš, Gospod? Kristus naj bi mu odgovoril: »Vračam se v Rim, da bi me še enkrat križali.«

Peter se je od sramu obrnil, da bi stal ob strani preganjani krščanski skupnosti - in da bi bil tudi sam križan z glavo navzdol. V majhni cerkvi hranijo znano marmorno ploščo, votivni dar, ki naj bi ponazarjala odtis Kristusove noge.

Priljubljen izletniški cilj rimskih meščanov. FOTO: Wikipedia

Dodatne informacije in podrobnosti so na voljo na spletni strani: https://www.parcoappiaantica.it/.

Nalaganje
Nazaj na vrh