Med t. i. izrazito delovne občine SURS uvršča tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, torej imajo presežek delovnih mest. Ob koncu leta 2021 je bilo takih občin 16.

Najbolj »delovna« občina je Trzin

Med temi občinami je še posebej izstopala občina Trzin, »ki je imela triinpolkrat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih je prihajalo na delo v to občino okoli 5400 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1200 delovno aktivnih prebivalcev. Občina Trzin je sicer tretja najmanjša občina, vendar je glede na presežek delovnih mest krepko pred drugimi.«

Trzin je imel triinpolkrat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini.

Trzin je močno industrijsko-obrtno središče

Do leta 1998 je bilo območje občine Trzin sestavni del občine Domžale, ki je tam začela graditi močno industrijsko-obrtno središče, to pa se je v naslednjih desetletjih samo še razvijalo. »Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini so imele še občine Šempeter – Vrtojba, Nazarje in Ljubljana.«

Sveti Tomaž izrazito bivalna občina

Med izrazito bivalne občine pa sodijo tiste, v katerih je delež delovnih mest pod 36 % glede na število delovno aktivnih prebivalcev, torej imajo primanjkljaj delovnih mest. »Ob koncu leta 2021 je bilo takih občin 30, kar je za tri manj kot v prejšnjem letu. Povsem na dnu te lestvice se je razvrstila občina Sveti Tomaž.«

Delovne migracije v osrednjeslovensko statistično regijo, leto 2021. Vir: Spletna stran SURS

Z delovnimi migracijami najbolj obremenjena Ljubljana

Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh, »iz občine« in »v občino. Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, »saj vanjo dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihaja na delo nekaj več kot 138.900 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 24.000 njenih delovno aktivnih prebivalcev.« Ljubljani po številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij sledijo občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.

Največ čezmejnih delovnih migrantov prihaja s Hrvaške

Konec leta 2021 je v Sloveniji delalo več kot 5600 tujcev čezmejnih delovnih migrantov. Tujci dnevni migranti so osebe, ki so državljani sosednjih držav, torej Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega nobenega prebivališča. »Podatki kažejo, da se je skupno število tujcev dnevnih migrantov sicer povečalo, vendar Slovenija kot ciljna država za opravljanje dela postaja vse manj zanimiva pri Avstrijcih in Italijanih.« Največ tujcev dnevno prihaja na delo v Slovenijo iz sosednje Hrvaške, skoraj 4300.