Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) med drugimi nalogami skrbi tudi za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino in je konstitutivni del identitete slovenskega naroda. S tem zagotavljajo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne. Pri pomembnem poslanstvu ohranjanja pisne kulturne dediščine slovenskega naroda, pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva zaposlenim v NUK-u pomagajo posamezniki in organizacije; njim že od leta 2008 podeljujejo Trubarjeva priznanja. 

Trubarjevo priznanje so doslej podelili 23 posameznikom in štirim organizacijam.

Predloge za priznanje na podlagi javnega razpisa zbira in na koncu izbere posebna komisija za podelitev Trubarjevih priznanj. Doslej so Trubarjevo priznanje podelili 23 posameznikom in štirim organizacijam, med drugimi sta ga že drugo leto podeljevanj (leta 2009) prejela dr. Nataša Golob in dr. France Pibernik, leta 2010 pa duhovnik, vodja semeniške knjižnice dr. Marijan Smolik.

Trubarjevo priznanje v letu 2021 so podelili dr. Janezu Šumradi in dr. Miranu Košuti.

Nekdanji veleposlanik dr. Janez Šumrada (na fotografiji 2. z leve) na predstavitvi svoje knjige o začetkih slovenskega diplomatskega jezika. FOTO: mohorjeva.com

Monografija o zapuščini slavista Janeza Nepomuka Primica

Dr. Janez Šumrada je vrhunski raziskovalec enega od ključnih obdobij v zgodovinskem razvoju Slovencev od ljudstva do naroda, časa na prehodu iz 18. v 19. stoletje, so zapisali v utemeljitvi priznanja: »Temu prelomnemu obdobju slovenskega jezika in kulture se intenzivno posveča že več kot tri desetletja, vse od priprav na doktorsko disertacijo, ki jo je zasnoval na večletnem arhivskem delu v tujih in domačih knjižnicah. Posebej ga zanima raziskovanje novih, neznanih in slabo izkoriščenih virov, ki rezultate prikažejo v novi zgodovinski perspektivi.« Velik del raziskav dr. Šumrade obravnava gradivo, ki ga hranijo zbirke NUK, posebej zapuščino slavista Janeza Nepomuka Primica; letos je o tej temi pri Celovški Mohorjevi izšla obsežna monografija Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika: Janez Nepomuk Primic in njegovi Listi. Dr. Šumrada je knjigo uredil in jo pospremil z obširno spremno študijo, priročnim slovarjem neznanih in manj znanih izrazov in kritičnim aparatom.

Dr. Miran Košuta. FOTO: Wikipedia

Preučevalec literature Bartola, Pahorja, Rebule, Vuka …

Dr. Miran Košuta je literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in redni profesor na Univerzi v Trstu. V svojem izredno obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu, so zapisali v utemeljitvi, »se s posebno ljubeznijo in tankočutnostjo kot odličen poznavalec razmer posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva oziroma v zamejstvu«, med drugim literaturi Vladimirja Bartola, Borisa Pahorja, Alojza Rebule in Stanka Vuka. »Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo, so še zapisali v utemeljitvi: »Dr. Miran Košuta si zasluži Trubarjevo priznanje za velike zasluge za nacionalno pisno kulturno dediščino in njeno znanstveno promocijo v zamejstvu, matici in mednarodnem prostoru.« Pred kratkim je knjižno objavo doživel njegov prevod Prešernovih pesmi, že leta pa se kot urednik ukvarja z zbranimi deli Vladimirja Bartola, predvsem z njegovo povojno kratko prozo, objavljeno v ljubljanskih in tržaških časopisih.