Knjigo Trsta ne damo! je Federico Tenca Montini predstavil 7. decembra 2023 v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Kakšni so bili cilji jugoslovanske diplomacije pri reševanju tržaškega vprašanja, desetletja trajajočega ozemeljskega spora, ki je bil eden najpomembnejših zunanjepolitičnih sporov v Evropi po drugi svetovni vojni? Knjiga italijanskega zgodovinarja Federica Tenca Montinija Trsta ne damo!. Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945–1954, ki je rezultat poglobljenih raziskav v najpomembnejših arhivih v Beogradu (Diplomatski arhiv ministarstva spoljnih poslova i arhiv Jugoslavije), Zagrebu (Hrvatski državni arhiv) in Ljubljani (Arhiv Republike Slovenije), pojasnjuje nekatere vidike, o katerih je bilo v doslej dostopnih rekonstrukcijah mogoče le ugibati.

Tudi o izključitvi iz Informbiroja leta 1948

Delo, ki mu poleg velikega števila neobjavljenih dokumentov koristi tudi bogata večjezična bibliografija, je razdeljeno na tri poglavja, ki sledijo glavnim cezuram v jugoslovanski zgodovini obravnavanega obdobja: »osvoboditvi« Trsta maja 1945, izključitvi iz Informbiroja leta 1948 in izdaji dvostranske note 8. oktobra 1953, anglo-ameriške odločitve o ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja z razdelitvijo njegovih dveh con (A in B) med Rim in Beograd.

Trst, spomenik ubitim v fojbah (monumento ai martiri delle Foibe o dei totalitarismi) na Trgu Carlo Goldoni. FOTO: Ivo Žajdela

Na podlagi primarnih virov o tržaškem vprašanju

Dr. Gorazd Bajc je o knjigi zapisal: »Če bi moral svoje mnenje o delu strniti v eno samo besedo, bi izbral naslednjo: končno! Končno se je namreč nekdo odločil, da na podlagi primarnih virov jugoslovanskih oblasti razišče eno izmed osrednjih tematik jugoslovansko-slovensko-italijanske sodobne zgodovine. Edina prava protiutež krhkosti in banalizaciji prikazovanja zgodovine so ravno resne znanstvene raziskave, kot je pričujoče delo, ki ga je napisal dr. Tenca Montini.«

Trst, spomenik ubitim v fojbah (monumento ai martiri delle Foibe o dei totalitarismi) na Trgu Carlo Goldoni. FOTO: Ivo Žajdela

Celostni pogled na jugoslovansko­-italijansko diplomacijo

Dr. Urška Lampe pa o knjigi meni: »Študija Tenca Montina je gotovo eno tistih del, ki bo z leti prešlo v klasiko zgodovinopisja tega obmejnega prostora. Ne samo zato, ker prvič ponuja celostni pogled na jugoslovansko­-italijansko diplomacijo v obdobju med letoma 1945–1954. Temveč tudi in predvsem zato, ker raziskovalcem ponuja interdisciplinaren model naslavljanja problematičnih vprašanj skupne zgodovine, ki stremi k gradnji mostov, namesto k njihovemu rušenju. V prostoru številnih konfliktnih in nasprotujočih si naracij so namreč tovrstne študije nujno potrebne za premeščanje teh konfliktov in za razumevanje tega, kar ta prostor je; torej prostor številnih spominov, ki med seboj ne bi smeli tekmovati, temveč bi morali sobivati drug ob drugem.«

Raziskovalec na Inštitutu za zgodovinske študije ZRS Koper

Federico Tenca Montini, italijanski zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstvenoraziskovalnega središča Koper pri projektu ERC Open Borders in zunanji sodelavec Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Je član upravnega odbora Inštituta za zgodovino odporniškega gibanja in sodobnosti (IRSMLFVG) v Trstu ter uredniškega odbora revije Qualestoria.

Slovenski punk in fotografija

 Založba ZRC je izdala tudi katalog Slovenski punk in fotografija, ki spremlja razstavo v Cankarjevem domu. Avtorica je Marina Gržinić, ki je zaposlena na ZRC. Na pregledni razstavi so predstavili »vidike« slovenskega punk gibanja v fotografiji v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih ter v obdobju pred punkom in po njem.

Marina Gržinić med predstavitvijo kataloga Slovenski punk in fotografija. FOTO: Ivo Žajdela