V Narodni galeriji so razstavljene jaslice kiparke Lize Hribar iz zasebne zbirke. FOTO: Narodna galerija



Od 3. decembra do 3. februarja so v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled jaslice akademske kiparke Lize Hribar (1913 – 1996). Bila je ena tistih številnih slovenskih ustvarjalk, ki jih je povojni komunistični sistem odrezal od razstavišč in javnih predstavitev. Pred drugo svetovno vojno je bila v ljubljanskih meščanskih krogih priznana portretistka, po vojni pa je bila zaradi političnih razlogov – z možem sta bila obsojena na Nagodetovem procesu in tudi zaprta – izolirana, ustvarjala je le sakralno in dekorativno malo plastiko. Prvo razstavo svojih del je pripravila šele na predvečer desetdnevne vojne ob osamosvojitvi Slovenije, 24. junija 1991, in sicer kar v pritlični sobi domače hiše v Prečni ulici, na odprtje je prišel tudi nadškof Alojzij Šuštar. Decembra 2013, ob umetničini stoletnici rojstva, pa je bila v Galeriji Družina prva predstavitev njenih del v javni galeriji. V letošnjem božičnem času se z jaslicami prvič predstavlja v Narodni galeriji.


Na razstavi v galeriji Družina ob stoti obletnici umetničinega rojstva: umetnostni zgodovinar Andrej Doblehar in njena hči Angelika Hribar. FOTO: Tatjana Splichal


Sodelavka Jožeta Plečnika, podoba njenih Kroparskih jaslic na božični znamki obkrožila Slovenijo in svet

»Več slovenskih umetnikov se je v 20. stoletju lotilo ustvarjanja jaslic, med njimi pa je bila v času po drugi svetovni vojni izstopajoča akademska kiparka Liza Hribar, ki se je izoblikovala v eno redkih ter hkrati najproduktivnejših in najkakovostnejših ustvarjalk jaslic v patinirani ali barvni žgani glini,« je ob razstavi v Narodni galeriji zapisal avtor Andrej Doblehar. Rojena je bila leta 1913 v Celovcu, otroštvo in mladost je preživela v Ljubljani, kjer se je likovno izobraževala na umetniški šoli društva Probuda, v letih 1931–1935 pa je študirala kiparstvo in diplomirala na Dunajski ženski akademiji. Po študijskih potovanjih po Evropi si je na domu v Prečni ulici v Ljubljani uredila atelje, svoja dela je razstavila tudi v Jakopičevem paviljonu. Ustvarjala je zlasti figuralno in portretno plastiko v glini, lesu in bronu, sodelovala pa je tudi pri pasarskih izdelkih arhitekta Jožeta Plečnika. Ob poroki z Zvonetom Hribarjem je opustila svoje dekliško ime Lizelot Obereigner in se predstavljala samo še kot Liza Hribar. Po drugi svetovni vojni sta bila zakonca Hribar obsojena na Nagodetovem procesu, kar je imelo za posledico tudi popolno umetniško izolacijo kiparke. Zato se je posvetila mali plastiki v žgani glini za ljubljansko trgovino Dom ter delu za cerkvene in zasebne naročnike. Umrla leta je leta 1996, leto zatem pa je podoba njenih Kroparskih jaslic na božični znamki obkrožila Slovenijo in svet.



Prve cerkvene jaslice za Marijino cerkev v Kropi

Po vojni je Hribarjeva v sodelovanju z etnologi pripomogla k ustanovitvi podjetja za domačo in umetno obrt Dom v Ljubljani, kjer je kasneje tudi sama prodajala svoje izdelke. Ustvarjala je dekorativno malo plastiko v patinirani žgani glini ter steklene predmete. Ob tem se je usmerila tudi v sakralno umetnost (jaslice, križevi poti, Križani, Marije z Jezusom, svetniki, angeli) v žgani glini, lesu in bronu ter opremila več cerkva in kapel. Prve cerkvene jaslice je izdelala leta 1947 za Marijino podružnično cerkev v Kropi. Pozneje je naredila še vrsto velikih cerkvenih jaslic, ob njih pa tudi več manjših družinskih jaslic in razvila nov tip jaslic, kjer je kot celota v enem kosu upodobljen cel božični dogodek.


Prva razstava umetnin kiparke Lize Hribar v javnem prostoru je bila decembra 2013 v galeriji Družina. FOTO: Tatjana Splichal


Ustvarjala z vdanostjo in pobožnostjo

Na razstavi v Narodni galeriji so predstavljene družinske jaslice Lize Hribar iz zasebne zbirke. Sestavlja jih klasičen nabor figur, h kateremu je kiparka dodala še poenostavljeno arhitekturno kuliso betlehemskega hleva. Kot je sama povedala, je jaslice »ustvarjala s srcem, vdanostjo in pobožnostjo«, saj je menila, da morajo prinesti toplino v dom in družino. To pa tudi danes ostaja osrednje sporočilo božičnega praznovanja.

Vir: Andrej Doblehar, Narodna galerija