V sredo, 20. januarja, je bila na teološki fakulteti v Mariboru razprava o krščanstvu in islamu. V središču je bilo vprašanje, ali se je Evropi zgodil trk civilizacij. Religiologi Drago Ocvirk, Anja Zalta in Marjana Harcet menijo, da ne. Moderator pogovora je bil moralni teolog Ivan Štuhec.

Pomanjkanje znanja rodi predsodke

V Evropi je predvsem premalo znanja o posameznih religijah, zaradi česar se rodijo predsodki. Vsi so se tudi strinjali, da nasilnega, džihadističnega islama ni mogoče zanikati, a ga ne gre posploševati na ves islam. "Al Kaida se je še borila za neke ideološke, verske cilje. Pri Islamski državi pa gre za senzacijo terorizma," je ocenil teolog Ocvirk. "V Evropi se moramo izkopati iz religijske nepismenosti," je dodal, to je poudaril Štuhec: "Slovenski prostor je na področju religije podhranjen. Postali smo religijski analfabeti, saj v šolah ni diskusije o religiji. To se nam zdaj maščuje in se nam bo maščevalo tudi v nadaljevanju, ker bodo ekstremne reakcije na vse takšne in drugačne ekscese veliko bolj prisotne kot bi bile, če bi imeli visoko kulturo religijske izobrazbe."

Sociologinja religije Anja Zalta meni, da krščanstvo in islam nista monolitna, saj so znotraj njiju različne smeri in skupine, ki se razvijajo posebej. Islam v Evropo ni prišel šele z aktualno begunsko krizo, ampak je bil tu že prej, zato je tudi »evropska religija," je poudarila in spomnila na avtohtone muslimanske skupnosti na Siciliji in v Španiji.

Teologinja Marjana Harcet meni, da se je zgodil trka v Evropi, ne trk civilizacij. "Politika Nemčije ima danes takšno težo, da prihaja do trka ene države članice EU z drugimi. To, kar se dogaja na mejah, kjer postavljamo ograje, je posledica tega, da se vsi bojimo za lastno identiteto. Nimamo neke evropske identitete, ki bi nas spodbudila k temu, da ogradimo Evropo, da postavimo enotna pravila v Evropi," je pojasnila. Meni, da islam in begunci lahko ogrozijo Evropo le s tem, da se med Evropejci širita strah in sovraštvo, kar je mogoče preseči le z dialogom, v katerem pa morajo Evropejci nastopati kot enakopraven, ne vzvišen sogovornik. "Zakaj si jemljemo pravico, da presojamo, kaj je prav in kaj narobe? Tako delamo enako kot tisti, ki se jih bojimo," je dejala.

Kaj pa burka?

Štuhec je spomnil, da so se tudi kristjanke nekoč zakrivale. "Razumem, da burka ni stvar Korana. Tudi krščanske ženske so se nekoč morale zakrivati. A mi smo to presegli in tega ne bi smeli več tolerirati," je dejal. Marjana Harcet pa v burki ne vidi težave, kot tudi ni težava za večino muslimank, je dodala. Sporno pa po njenem mnenju je, da se na burko gleda zviška in s stališča, da je edino prav le tako, kot se dela na Zahodu.

Povzeto po STA