Koledovanje je priljubljena dejavnost v božičnem času, ko odrasli, mladi ali otroci v kostumih svetih treh kraljev obiskujejo domove, pojejo kolednice, uprizarjajo kratke dramske prizore, voščijo blagoslovljen božič ter zaželijo sreče in obilja v novem letu, za svoj »nastop« pa običajno prejmejo kakšen dar.

Začetki trikraljevskega koledovanja segajo v 16. ali 17. stoletje, in sicer v tedanje mestne šole, ko so dijaki kot trikraljevski koledniki hodili voščit novo leto premožnejšim meščanom, od katerih so nato dobili darove. Pozneje se je koledovanje razširilo tudi na podeželje. Sredi 19. stoletja je bilo trikraljevsko koledovanje razširjeno po vseh slovenskih pokrajinah.

Začetki trikraljevskega koledovanja segajo v 16. ali 17. stoletje.

Božično, novoletno in trikraljevsko koledovanje se je pred prvo svetovno vojno začelo spajati v trikraljevsko. Koledniki so obiskovali domove, peli koledniške pesmi, izvajali krajše dramske prizore ter voščili srečo in zdravje, v zameno pa so dobivali darove. Vsebina pesmi je bila povezana s prihodom svetih treh kraljev. Na vrata ali podboje hiš so pisali začetnice C + M + B (Christus Mansionem Benedicat / Kristus, blagoslovi to hišo), ki so pozneje prešle v začetnice svetih treh kraljev (Caspar, Melchior in Balthasar).

O božičnih kolednikih poročata že Primož Trubar (1575) in Janez Vajkard Valvasor (1689), po podatkih Ivana Vrhovnika pa je bilo trikraljevsko koledovanje med ljubljanskimi čolnarji in mesarji znano že pred letom 1653.

Po drugi svetovni vojni je bilo koledovanje pri nas prepovedano, zato je začelo zamirati. Tradicionalna trikraljevska koledovanja so oživela po osamosvojitvi, ko so v Sloveniji začeli izvajati trikraljevsko akcijo, dobrodelno akcijo Misijonskega središča Slovenije (MSS), med katero koledniki zbirajo darove za uresničitev projektov slovenskih misijonarjev. Z zbranimi sredstvi vsako leto podprejo določen projekt ali delo misijonarjev.

Med trikraljevsko akcijo, dobrodelno akcijo Misijonskega središča Slovenije, koledniki zbirajo darove za uresničitev projektov slovenskih misijonarjev.

Akcijo v Sloveniji vsako leto prirejajo med božičem, 25. decembrom, in praznikom svetih treh kraljev oz. praznikom Gospodovega razglašenja, 6. januarjem, na avstrijskem Koroškem pa od 1. do 6. januarja. Koledniki obiskujejo domove, prinašajo veselo sporočilo božičnega praznika in želijo srečo v novem letu. Obenem zbirajo darove za misijone in povezujejo ljudi v župniji.

V številnih župnijah animatorji zberejo skupino otrok, ki oblečeni v svete tri kralje, pastirja in angela obiskujejo domove. V imenu domačega župnika ljudem dobre volje voščijo blagoslovljene božične praznike in kličejo Božji blagoslov v novem letu. Koledovanje pa ima tudi pastoralni pomen, saj pri mladih razvija čut za sodelovanje v župniji in odpira srce za stisko bližnjega. Pri ljudeh goji čut povezanosti in prijetnega občutja, da niso brezimneži, ampak skupnost, na katero posebej v prazničnih dneh misli tudi Cerkev. Sad skupnega praznovanja božiča in vstopa v novo leto je tudi hvaležnost, saj zbrane darove župnije namenijo za poslanstvo misijonarjev v misijonskih deželah.

Ena od koledniških skupin zdaj že tradicionalno obišče tudi predstavnike države in Cerkve, običajno pa se ustavijo tudi v prostorih uredništva Družine.