Z molitvijo za p. Placida Corteseja, »mučenca zaradi molka in ljubezni do bližnjega«, bo povezana prošnja, da bi bil kmalu prištet med blažene.

V torek somaševanje v Trstu, kjer je umrl mučeniške smrti 

Božja daritev sodi v tridnevno romanje v Trst in na Cres, ki ga prireja Italijanska minoritska provinca sv. Antona Padovanskega s sedežem v Padovi v sodelovanju s provincialno vicepostulaturo ter s slovensko in hrvaško minoritsko provinco. Somaševanje, ki bo deloma tudi v slovenščini, bo vodil tržaški škof msgr. Henrik Trevisi, ob njem bodo generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos, tržaški škofov vikar za Slovence Anton Bedenčič, vicepostulator iz Padove p. Giorgio Laggioni in drugi duhovniki. V latinščini, slovenščini in italijanščini bo pela priložnostna moška vokalna skupina pod vodstvom prof. Bogdana Kralja.

P. Placido Cortese z Majdo Mazovec, eno od treh slovenskih študentk medicine v Padovi, ki so patra prosile, da bi pomagal taboriščnikom. FOTO: padreplacidocortese.org  

Preberite tudi: 

italijansko-slovensko-hrvaska-liturgicna-besedila-romanje-v-trst-in-cres.pdf

Tesno in tragično povezan s Slovenci

Tudi slovenski verniki so toplo vabljeni, da sodelujejo pri maši, saj je bil p. Cortese tesno in tragično povezan s Slovenci. Če je bil pred vojno priljubljen spovednik in zelo uspešen urednik revije Messaggero di Sant'Antonio, ga je čas vojnega nasilja in sovraštva potisnil še na drugačna področja dela, ki se ga je lotil zaradi ljubezni do bližnjega in čuta za pravičnost, ne zaradi ideoloških izbir. Pomagal je slovenskim in hrvaškim internirancem v fašističnem taborišču Chiesanuova v padovanskem predmestju in v drugih taboriščih, po zlomu Italije septembra 1943 pa številnim civilnim in vojaškim internirancem na begu, Judom, slovenskim, italijanskim in češkim preganjancem ter članom odporništva. To ga je stalo življenje, saj je bil 8. oktobra 1944 aretiran v Padovi in prepeljan v Trst. Kljub mučenju nikogar ni izdal in je sredi novembra 1944 izdihnil v »bunkerju« gestapa na Oberdankovem trgu.

Pater Placido je bil zelo povezan s sestro Nino; v njeni zapuščini se je ohranilo na desetine dragocenih bratovih pisem in dopisnic. FOTO:  padreplacidocortese.org 

V sredo in četrtek se romanje nadaljuje na Cresu

Sprva je bilo načrtovano, da bi bila maša v Rižarni, kjer so nacisti po vsej verjetnosti sežgali Cortesejevo truplo in kjer je bila že leta 2003 slovesnost ob koncu škofijskega beatifikacijskega postopka. Zaradi obnovitvenih del v nekdanjem nacističnem taborišču pa bodo romarji Rižarno le obiskali po maši. Še prej bodo postali na Oberdankovem trgu.

P. Corteseja nekateri imenujejo »creski Kolbe«, saj sta imela s p. Kolbejem veliko skupnega: oba sta bila minorita, oba sta izvajala apostolat prek tiska, oba sta umrla, ker sta se žrtvovala iz ljubezni do bližnjega – p. Kolbe za konkretnega človeka, p. Cortese za omrežje sodelavcev in znancev, ki jih kljub strahotnemu mučenju ni izdal.

Avtobus z minoriti iz Padove in drugih samostanov v severni Italiji bo nadaljeval pot na Cres, kjer se je p. Placido Cortese rodil. V mestecu Cres bodo obiskali samostan in cerkev sv. Frančiška, pred katero je Cortesejev bronasti kip, njegovo rojstno hišo in župnijsko cerkev, kjer je bil krščen in kjer bo v sredo, 9. oktobra, somaševanje, ki ga bo vodil krški škof, kapucin p. Ivica Petanjak. Popoldne se bodo peš podali do patru Corteseju zelo ljube cerkvice svetega Salvadurja. V četrtek, 10. oktobra, bo še somaševanje v cerkvi sv. Frančiška v Cresu, ki ga bo vodil provincialni minister hrvaških minoritov p. Miljenko Hontić.

Kip p. Placida Corteseja pred cerkvijo sv. Frančiška v mestu Cres. FOTO:  www.padreplacidocortese.org  

Somaševanje v baziliki sv. Antona v Padovi

Na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo, 24. novembra, bo slovesno somaševanje za p. Corteseja v baziliki sv. Antona v Padovi. Kot gost minoritske province sv. Antona Padovanskega ga bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

Pred kratkim je pri založbi Mladika v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz izšla dvojezična knjiga o p. Placidu Corteseju Ruah, Vetje Duha – Ruah, Il soffio dello Spirito