Drugačnost oddaje je še vedno v tem, da ne nagovarja le tistih, ki vero izpovedujejo, ampak jo poskuša približati vsakomur. FOTO: Vid Stanovnik



»Oddaja Obzorja duha, ki jo danes začenjamo, želi biti nekoliko drugačna.« S temi besedami povezovalke Alenke Höfferle se je 30. decembra 1990 začela oddaja, ki je v 30 letih delovanja izobrazila in navdihnila mnoge. Že od začetka je na sporedu ob nedeljah malo pred dvanajsto, »v času, ko naj bi naše družine uporabile tiste redke skupne trenutke, ki so jim na voljo, za utrjevanje medsebojnih vezi,« smo še lahko slišali v prvi oddaji. Od tedaj se je zvrstilo že 1380 oddaj, namenjenih vsem ljudem dobre volje, ne le verujočim. Jubilejna oddaja je bila na sporedu danes, 27. decembra.

Drugačnost oddaje je še vedno v tem, da ne nagovarja le tistih, ki vero izpovedujejo, ampak jo poskuša približati vsakomur. Deluje s široko perspektivo: pokriva verske dogodke doma in v tujini, religiozno kulturo in umetnost, spremlja pa tudi širši aktualni socialnopolitični kontekst vere in se ukvarja z moralnimi vprašanji. Posebno pozornost namenja ranljivim v družbi – starejšim, invalidom, mladim. V središču sta seveda slovenski avtohtoni verski skupnosti Katoliška in Evangeličanska cerkev, dotakne pa se tudi drugih cerkev in verskih skupnosti v Sloveniji.

Začetki

Obzorja duha so bila decembra 1990 prva verska oddaja na TV SLO. Z njo je začel dr. Drago Klemenčič, dolgoletni urednik verskega programa na RTV Slovenija, z novinarko Katarino Vukovič. Začetni format oddaje je bil krajši kot danes, vendar je že takrat pokrivala več različnih vsebin. Urejanje je kmalu za dr. Klemenčičem prevzel Vid Stanovnik, ki kot urednik verskega programa RTV to delo še vedno opravlja. »Drago Klemenčič je bil moj mentor in vzornik,« pravi Stanovnik, »tako na začetku novinarske poti, ki sem jo začel prav s pripravo prispevkov za Obzorja duha, še bolj pa čez dobra tri leta, ko mi je zaupal urejanje oddaje.«


»Uredništvo verskih oddaj je majhno,« pravi s. Romana, »nimamo toliko sredstev in s skromnostjo je treba narediti največ, kar je v naši moči.« FOTO: osebni arhiv


Pot do današnje podobe

Po prvi povezovali Alenki Höfferle je to mesto prevzela Ida Baš in za njo Barbara Pungarčič, leta 2009 pa s. Romana Kocjančič, prej novinarka in scenaristka, ki je v tej vlogi še danes. Kmalu zatem je postala tudi samostojna urednica oddaje. Septembra 2011 je oddaja doživela precejšnje spremembe. Podaljšala se je na 35 minut, posamezne oddaje pa so tudi tematsko obarvali, da se lahko v posamezna vprašanja bolj poglobijo. Osrednja tema zavzema prvi del oddaje, ko so v studiu pogosto tudi sogovorniki, nato se posvetijo dogodkom v Cerkvi, kulturnim utrinkom in drugim prispevkom.

Trenutki blagoslova, pa tudi izzivov

Ni vedno lahko. »Uredništvo verskih oddaj je majhno,« pravi s. Romana, »nimamo toliko sredstev in s skromnostjo je treba narediti največ, kar je v naši moči.« Izpostavi tudi, da so ustvarjalci sprva delali brez izkustva svobode izražanja, zato je 30. obletnica še toliko pomembnejši mejnik. Vid Stanovnik pa meni, da kljub težavam »razvoj oddaje dokazuje, da nam ne manjka elana in ustvarjalne trme«. In v prihodnosti? »Želim si, da bi oddaja Slovencem pomagala k spravi, obujala običaje, zgodovino, gradila mostove med različno mislečimi. Želim, da smo ljudem blizu v njihovih stiskah in da iščemo odgovore na bivanjska vprašanja v glavnih religijah pri nas,« so besede s. Romane.
_ _ _

*Celoten prispevek je objavljen v božični Naši družini (51-52/2020).*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*