V najstniških letih je Cvetanina otroška vera postopoma prerasla v globoko osebno vero. Pot dozorevanja in rasti je bila povezana s tremi življenjskimi postajami, o katerih je sama večkrat govorila v svojih spisih.

1. spreobrnjenska postaja:

V domači kapelici

Kot gimnazijka je Cvetana veliko razmišljala o pomenu vere in tudi podvomila v obstoj Boga. Ob smrti babice leta 1938, ko je bila stara 16 let, je začela odkrivati pravo globino vere in se odločila, da bo vstopila v Marijino kongregacijo in mesečno prejemala zakramente. Svojo pot duhovne rasti je takole opisala:

»Marca tisto leto 38 nam je umrla atekova mama. Silno me je pretresla njena smrt, tako lepa, in nekaj dni po pogrebu sem se je spominjala v naši kapelici. Tisti hip pa me je zadela z vso silo misel kot blisk jasna in zahtevajoča: Vpiši se v (Marijino) kongregacijo. In drugi dan sem se vpisala. – To je bil začetek tvojih milosti in moje poti k tebi, moj Bog. – Hoditi sem začela m...