Pariz leži ob reki Seni v osrednjem delu Pariške kotline, kjer so pognali korenine že Kelti in Rimljani. Ima približno 2,1 milijona prebivalcev in je med največjimi mesti v Evropski uniji. Eifflov stolp, ki so ga postavili leta 1889, je ena najbolj znanih stavb na svetu. Mesto pa poleg njega premore še kopico zanimivosti od Slavoloka zmage do katedrale Notre-Dame in umetniškega Montmartra.

V Parizu se je rodil pedagog in športni zanesenjak Pierre de Coubertin. Leta 1894 so na njegovo pobudo sprejeli sklep o obnovitvi olimpijskih iger in ustanovitvi mednarodnega olimpijskega komiteja. Prve olimpijske igre moderne dobe so bile leta 1896 v Atenah, že naslednje pa jih je gostil Pariz.

Francosko glavno mesto se bo po natančno sto letih tretjič znašlo v vlogi gostitelja največje športne prireditve, ki poteka v znamenju petih krogov.

Leta 1900

Prve olimpijske igre v Parizu so potekale od 14. maja do 28. oktobra 1900. Na njih je sodelovalo 997 športnikov, med katerimi so bile prvič tudi ženske (bilo jih je 22). Prva je okusila slast zmage Švicarka Helen de Pourtales, ki je skupaj z možem in njegovim nečakom nastopila v jadranju. Prva olimpijska zmagovalka med posameznicami pa je postala 30-letna angleška teniška igralka Charlotte Cooper. Najuspešnejši udeleženec iger v Parizu je bil sicer ameriški atlet Alvin Kraenzlein, ki je zmagal v tekih na 60 metrov, 110 metrov z ovirami in 200 metrov z ovirami ter v skoku v daljino.

V Parizu so se tekmovalci pomerili tudi v vrsti nenavadnih disciplin, ki jih že dolgo ni na olimpijskem sporedu.

V Parizu so se tekmovalci pomerili tudi v vrsti nenavadnih disciplin, ki jih že dolgo ni na olimpijskem sporedu. Atleti so se med drugim pomerili v skoku v višino z mesta, v skoku v daljino z mesta in v troskoku z mesta. Prvi dve disciplini sta bili zadnjič na sporedu leta 1912 v Londonu, troskok z mesta pa leta 1904 v Saint Louisu. Junak skokov z mesta je bil Američan Ray Ewry, ki je v letih od 1900 do 1908 osvojil kar osem zlatih olimpijskih medalj. V Parizu je z mesta skočil 165 centimetrov visoko in 330 centimetrov daleč, v troskoku z mesta pa je dosegel daljavo 10,58 metra.

V letih od 1900 do 1920 je bilo na olimpijskem sporedu tudi vlečenje vrvi. V Parizu je zmagalo kombinirano moštvo Švedske in Danske, ki je premagalo Francijo. Plavalni spored olimpijskih iger v Parizu je obsegal tudi plavanje z ovirami, kjer je zmagal Avstralec Frederick Lane. Plavalci so morali na dvesto metrov dolgi progi premagati tri ovire: čez prvi dve so splezali, pod tretjo pa so plavali. Tekmovalci so se pomerili tudi v podvodnem plavanju. Sodniki so merili, kako daleč so plavali in koliko časa so zdržali pod vodo. V tej disciplini, ki ni bila pozneje nikoli več na sporedu olimpijskih iger, je zmagal Francoz Charles Devendeville.

Leta 1924

Olimpijske igre so se v Pariz vrnile že leta 1924. Francoska prestolnica je tako postala prvo mesto, ki je drugič gostilo igre. Trajale so od 4. maja do 27. julija, na njih pa je sodelovalo 3.089 športnikov in športnic: 2.954 moških in 135 žensk. Zanje so v Parizu prvič v zgodovini postavili olimpijsko vas.

Francoska prestolnica je tako postala prvo mesto, ki je drugič gostilo igre.

Ameriški športniki in športnice so osvojili kar 99 medalj, od tega 45 zlatih. Blestel je plavalec Johnny Weismuller, poznejši filmski Tarzan, s tremi zlatimi medaljami in bronasto, ki jo je dobil kot član ameriške reprezentance v vaterpolu. Na drugem mestu so bili Finci, ki so dobili 37 odličij, od tega 14 zlatih. V središču pozornosti je bil tekač Paavo Nurmi, ki se je domov vrnil s petimi zlatimi medaljami. Njegov rojak Ville Ritola je dobil štiri zlate in dve srebrni. Medalje je pridno zbiral tudi francoski sabljač Roger Ducret: osvojil je tri zlate in dve srebrni. Na seznamu junakov se je znašel tudi Američan Richard Norris Williams, ki je leta 1912 doživel nesrečo parnika Titanik. Po skoku v morje je sicer priplaval do rešilnega čolna, a je bil potem več ur do kolen v ledeni vodi. Zaradi hudih ozeblin so mu hoteli nogi odrezati, vendar se s tem ni hotel sprijazniti in je vztrajno dolge ure hodil. To ga je rešilo. V Parizu je osvojil zlato medaljo v tenisu med mešanimi dvojicami.

Na igrah v Parizu je telovadec Leon Štukelj zmagal v mnogoboju in na drogu.

Igre v Parizu so se s svetlimi črkami zapisale tudi v zgodovino slovenskega športa, saj je telovadec Leon Štukelj zmagal v mnogoboju in na drogu. To sta bili prvi zlati medalji slovenskih športnikov na olimpijskih igrah.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (3/2024).