Slovenski športniki se z najbolj odmevnega športnega tekmovanja vsakič vrnejo domov z nekaj medaljami. V Tokiu pred tremi leti (igre bi morale biti l. 2020, a so jih zaradi pandemije prestavili za leto dni) so osvojili tri zlate ter po eno srebrno in bronasto medaljo. Na zadnjih treh igrah so bile še zlasti uspešne judoistke. Ob tej priložnosti smo se za tiskano Družino pogovarjali z Marjanom Fabjanom, trenerjem juda, ki se je s svojimi varovanci in varovankami veselil šestih olimpijskih ter sedemdesetih medalj z evropskih in svetovnih prvenstev.

Kaj da vrhunski šport mlademu človeku?

Da mu samozavest, disciplino in veliko osnovnih človeških vrednot, ki jih pridobi z leti treninga. Judo je način življenja. Trenerji že otroke naučimo pozdraviti tekmeca. V marsikaterem drugem športu tega ni. Čeprav je judo borilni šport, je treba v prvi vrsti spoštovati svojega nasprotnika.

Kako so se vaši varovanci in varovanke pripravljali za minule olimpijske igre? Kako so prenašali stres in druge psihične obremenitve? Kakšna je bila pri tem vaša vloga, vloga trenerja?

Stres človeka krepi. Zaradi težkega dela postane človek močnejši. Tudi moji varovanci so z leti postajali močnejši. Na letošnje olimpijske igre v Parizu ne bom peljal nobenega tekmovalca ali tekmovalke, v preteklosti pa sem bil z njimi na petih olimpijadah. Svoje varovance sem vedno pripravljal na prva mesta, vedno sem jih peljal zmagat. Ko imaš to v glavi in ko veš, da si naredil vse, kar je treba, ni nobenega pritiska. Na olimpijske igre je treba priti umirjen in brez poškodb.

Pogovor je del aktualne teme v novi številki tednika Družina (30/2024).

V vrhunskem športu so zelo pomembni trening, počitek in prehrana. Judoisti so glede na telesno težo razvrščeni v različne kategorije. Za urejeno težo je potrebna zdrava prehrana – brez prehrambnih dopolnil, kar zagovarjamo le redki. Treninge je treba narediti prijetne in zanimive, ne pa mučne. Če je športniku prijetno in če verjame trenerju, potem naredi vse, kar je treba. Seveda pa so treningi tudi naporni. Na dobrem treningu, ki traja tri ure, judoist shujša dva kilograma in pol. Zdaj pa izračunajte, koliko je to na leto in koliko znoja gre iz telesa, preden se mu posreči vrhunski rezultat. Tisti, ki na treningih preveč trpijo, odnehajo. Tisti, ki sem jih peljal na olimpijske igre, so od sebe dali vse, kar je bilo treba, in posledica je bil dober rezultat. Seveda so bili tudi vzponi in padci, a smo jih uspešno prebrodili. Moji varovanci so bili na koncu zmagovalci. Če niso bili, sem bil jaz kriv. Če so zmagali, pa trener ni toliko pomemben.

V življenju športnika ima pomembno vlogo njegova družina ter spoštovanje med njenimi člani in trenerjem. Večina mojih varovancev je vernih. Skoraj vsi moji olimpijci so vedeli, kaj je cerkev in maša.