Travna gora
Travna gora
Postni čas nas vabi k odmiku od hrupa in plehkosti, ki napolnjujejo vsak dan. Jezus je odšel za štirideset dni v puščavo, mi pa bomo morda božjo bližino začutili na odmaknjenih vrhovih ali gozdnih poteh. Takih poti je na Travni gori precej, vendar naš izlet vseeno ne bo samoten. Cerkev pri Novi Štifti vsako leto obišče na tisoče vernikov, Dom na Travni gori pa je priljubljena izletniška točka.
Travna gora je zakrasela planota na severu Velike gore, ki se dviga nad Ribniškim poljem. Pokrivajo jo prostrani gozdovi in travniki, po katerih je dobila ime. Na območju Travne gore uspevajo številne zaščitene alpske rastline, sledi na tleh pa kažejo, da je tam tudi veliko divjadi. Največje naselje pod planoto je Sodražica, kjer živi nekaj čez osemsto prebivalcev. Bližnja Nova Štifta jih ima samo pet, vendar je zaradi božjepotne cerkve Marije Vnebovzete znana daleč naokrog.
Staro izročilo pravi, da se je pobožnemu kmetu iz bližnje vasi Sušje prikazala Devica Marija in mu naročila, naj njej v čast postavijo cerkev. Kmet je to povedal na ribniškem gradu, kjer pa so ga zaprli. Ob tem je grajski oskrbnik oslepel, zato so kmeta izpustili in dovolili gradnjo. »Ustno sporočilo pa tudi trdi, da je pomočnica Božja delajoče pri cerkvi čudežno podpirala. Tako je neki udovi moč dala, da je silno veliko skalo sama naložila, in šibki kravici sta jo, kakor bi pihal na slabem vozičku v breg peljali,« piše v zgodovinsko-zemljepisnem opisu kočevskega okrajnega glavarstva iz leta 1887. Zgodovinar Janez Gregor Dolničar pa pravi, da je na tem kraju že v 15. stoletju stala majhna Marijina cerkev. V njeni bližini je živel pobožen puščavnik, ki je ure in ure premolil pred Marijinim oltarjem. Ko so ga ljudje videli, so tudi sami začeli romati tja.
Kakorkoli je že bilo: današnjo cerkev pri Novi Štifti so začeli zidati leta 1641, dela na njej pa so trajala kar tri desetletja. Leta 1780 so dozidali še svete stopnice, ki so sicer v naših krajih precejšnja redkost. Zaradi reform avstrijskega vladarja Jožefa II., ki je odpravil večino ljudskih pobožnosti, bi pozneje cerkev skorajda podrli. A je ostala in od leta 1914 zanjo skrbijo frančiškani.
Z velikega parkirišča nad cerkvijo gremo do konca asfaltne ceste, nato pa naravnost navkreber mimo kamnoloma. Po nekaj minutah prispemo do križišča. Označena planinska pot se požene naravnost navkreber, cesta na široko zavijuga čez gozdnato pobočje, obe pa peljeta v pravo smer. Zato lahko prvo izberemo za vzpon in drugo za spust, kar je še posebej smiselno takrat, ko so tla poledenela.
Planinska steza se med drevjem hitro vzpenja, prečka cesto in se ji še enkrat pridruži. A le za kratko. Cesta namreč zavije v desno proti vasi Travna Gora, mi pa nadaljujemo zložno navkreber do znamenja in partizanskega spomenika. Od tam se lahko v pol ure povzpnemo na Veliki Marinovec (1029 m), a ker peljejo proti njemu le osamljene stopinje, se vabilu kažipota v snegu odpovemo. Bolj shojena pot se prevali navzdol in se izvije iz objema dreves. Pod nami se razgrne nagnjen travnik, nad katerim stoji dom na Travni gori.
Pot od Nove Štifte do doma na Travni gori je zelo primerna za kratek (pozno)zimski izlet, zato tudi ob delavnikih ne sameva. Za daljša potepanja po Travni in Veliki gori – s kolesom ali peš – na katera nas vabijo kažipoti pred domom, pa bo treba počakati na pravo pomlad.
OSNOVNI PODATKI
Dom na Travni gori (890 m)
Izhodišče: Nova Štifta.
Dostop: Iz Ljubljane nadaljujemo vožnjo proti Kočevju. Malo pred Ribnico, v Žlebiču, zavijemo desno proti Sodražici, čez kakšne tri kilometre pa levo proti Lipovščici in Novi Štifti. Z zahoda se lahko do Nove Štifte pripeljemo prek Cerknice, Blok in Sodražice.
Kratek opis poti: Od cerkve in samostana krenemo do konca asfaltne ceste in potem naravnost navkreber mimo kamnoloma. Z bližnjega križišča lahko nadaljujemo po gozdni cesti, ki široko vijuga po pobočju, ali po označeni planinski stezi. Prva možnost je malo daljša in položnejša, druga je krajša in strmejša. Od doma na Travni gori, ki je odprt ob koncu tedna, gremo lahko seveda še naprej: do planinskega doma na Kamnem griču (50 minut), na Veliki Marinovec (1029 m) ...
Višinska razlika: 270 m.
Dolžina vzpona: malo manj kot 1 ura.
Zemljevid: Kočevsko, 1 : 50.000.