Jakob J. Kenda je znan kot prevajalec Harryja Potterja (J. K. Rowling) in drugih avtorjev (Pullmana, Salingerja ...). FOTO: Vid Ponikvar/Sportida



Nagrajeni potopisni roman Jakoba J. Kende Transverzala opisuje popotovanje po prvinski Slovenski planinski poti (SPP). Današnja uveljavljena SPP se začne v Mariboru in konča v Ankaranu. Tu pohodnik odtisne svoj zadnji žig pod rubriko Ankaran 18 m. Vendar, ste se že vprašali, zakaj Slovenska planinska pot pripelje planinca v popolnoma neplaninski svet?

V osnovnih načrtih Transverzale gre za krožno pot, ki zaobjema planinski svet naše dežele. A tako kot se pri vsakem večjem projektu rado zatakne, se je zataknilo tudi tu. Avtor nam odstira tančico skrivnosti nastanka in nadaljnjo genezo te poti.

Zgodovina

Trasa je bila predlagana že leta 1951. Do začetka šestdesetih so uspeli realizirati slabo tretjino načrta Ivana Šumljaka. Južno od Julijcev pa se je začelo zatikati. Gospod X. avtorju zatrjuje, da je bila »poglavitna težava oblast, ki smo jo imeli od konca vojne do osamosvojitve. Nikakor niso dovolili, da bi se pot iz Nanosa nadaljevala čez Kočevsko. Iz mnogih razlogov, a med drugim zato, ker je postalo Kočevsko simbol tistih brezen, v katerih so bile tiste kosti.« Tako je SPP morala sestopiti do morskega Ankarana.


Markacisti pri popravljanju dela SPP s Kredarice na Triglav. FOTO: Hinko Šolinc/PZS

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Jakob J. Kenda (1973) je prvi Slovenec, ki je prehodil 3500 km dolgo Apalaško pot. Napisal je tudi istoimenski roman, za katerega je na zadnjem knjižnem sejmu prejel nagrado za najboljši literarni roman. S Tranzverzalo, ki jo je v celoti tudi prehodil, pa je po vsej verjetnosti prvi Slovenec tega veka. Sicer pa je znan kot prevajalec Harryja Potterja (J. K. Rowling) in drugih avtorjev (Pullmana, Salingerja ...).
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Za slehernika

»Ko bom predsednik države, bo za pogoj državljanstva potrebno prehoditi Transverzalo v celoti«, je na literarnem večeru izjavil avtor. Nekaj resnice v tem gotovo je, saj je pot narejena za vsakogar. To je bilo tudi vodilo pri snovanju. Narediti pot dostopno vsem, ne glede na psihofizično pripravljenost. Tako bi se pot in njen planinski svet približala vsem. Vsi bi bili deležni vseh bonitet, ki jih nudi takšna dolga pot. Osnovna SPP večkrat postreže z vrtoglavimi strminami v visokogorju. Tako da misliti še tako zagrizenim planincem. Rezultat pri tem pa so neosvojeni žigi: Škrlatica, Razor, Koroška Rinka ... Avtor na takšnih mestih popravi pot in naredi dve, ponekod celo po tri različice. Tako je volk sit in koza cela, zahtevnost pa kljub temu ostane za korajžne kozoroge, ki jih srečamo na zelo zahtevnih poteh. Gajstni gamsi so tisti vmes, ki radi stopijo tudi na zahtevne poti, a imajo adrenalina hitro dovolj. Odsek smelih svizcev pa izberejo tisti, ki radi uživajo na lažjih planinskih poteh.


Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je prehodil 3500 km dolgo Apalaško pot. FOTO: osebni arhiv


Dolžina

»Pri našem veselju do razgibavanja je daleč največ vredno tole: ena njegovih najbolj priljubljenih panog je na tem koncu sveta takšna, da pri njej ne tekmuješ z nikomer, razen morda s samim sabo.« Tako v tem duhu navržemo številke bolj informativno, ker natančna dolžina ni nikomur bistvena, še manj pa točno določen čas. Dolžina je odvisna od široke izbirnosti variant, ki si jih večkrat lahko izbiramo in k njim lahko dodamo še kaj svojega. V grobem pa bi dejali, da Transverzala premore okroglih 1200 km in naredi v vsem svojem krogu 70 višinskih kilometrov. V idealni dolžini se jo da prehoditi v petdesetih dneh. Če k temu prištejemo različne neprilike (žulji, dež ...), pridemo kaj kmalu na dolžino dveh mesecev.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Po označenih poteh

Tranzverzalcu ni treba imeti pretiranih orientacijskih sposobnosti. Transverzala namreč poteka po že ustaljenih označenih poteh. Redko razdalja med označbami znaša več kot polovico kilometra. Klasične označbe – Knafelčeve markacije – pa tako ali tako poznamo vsi, saj smo vendarle gorniški narod! Celoten načrt poti pa dobite TUKAJ.
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Povezovalnost

Avtor želi, da bi nova-stara pot postala tudi povezovalna, kar je specifika takšnih dolgih poti. V knjigi citira različne slovenske poete, med drugim tudi največjega med njimi. »Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. Spoznava, da smo Slovenci potrebni edinosti, ki jo očitno ni bilo dosti že v pesnikovem času, sicer ne bi pisal kar tako o tem. Takšna povezovalnost bi prav gotovo »koristila narodu z dolgotrajnim notranjim sporom«. In ravno »vrhunec tega spora je preprečil vzpostavitev celotne Transverzale in s tem njene združevalne funkcije«. Treba je torej delati na združevalnosti slovenskega naroda in začeti z malimi koraki. Dobesedno! Slehernik se bo enostavno zlil s svojo deželo. Le začeti je treba s koraki, ki potem sestavijo pot. Tako bo spoznaval bogastvo različnosti – na vseh področjih.