Liberalistični pogled na mednarodne odnose uči, da bodo konflikti izzveneli, ko se bo svet vse bolj povezoval in se bo širila demokracija. Prosti trg in liberalna ureditev naj bi se uveljavila povsod, mednarodne institucije pa naj bi zagotavljale nenasilno reševanje sporov. A v luči »trajnih kriz« se je vera v nezadržno širjenje zahodnega modela družbe sesedla. Nastopil je čas za realizem. Realistična šola v središče postavlja posamezne države, ki zasledujejo le lastne interese, moč in varnost. V zunanjo politiko zato ne bi smeli mešati velikih idej. Lahko bi rekli, da je liberalistična teorija preveč idealistična in pozablja na človekovo padlo naravo. A pretirani realizem se sprevrže v cinizem, ki vidi v človeških motivih samo še voljo do moči.

Tudi realistična teorija ima svoje slepe pege. Nekateri njeni zagovorniki, kot je John Mearsheimer, na primer trdijo, da je ruski napad na Ukrajino le logični odziv na širjenje zveze NATO v njeno vplivno sfero. To morda drži iz pti...