»Trpljenje teh ljudi je tudi naše trpljenje,« je minuli konec tedna dejal nadškof iz Gniezna, Wojciech Polak: »Čeprav te ljudi še naprej brutalno izkoriščajo v političnem boju, ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi nanje gledali kakor koli drugače kot na svoje brate in sestre.«

Na takšne razmere se človek ne sme navaditi, je po navedbah avstrijskega Kathpressa izjavil primas Katoliške cerkve na Poljskem. »Ne smemo reči, da se nas to neposredno ne tiče!« Nagovor nadškofa Polaka je bila prva javna izjava kakšnega poljskega škofa, potem ko so na mejnem območju med Poljsko in Belorusijo odkrili več smrtnih primerov med begunci.

Ne smemo reči, da se nas to neposredno ne tiče!

V zadnjih mesecih je na tisoče migrantov iz Iraka, Afganistana in drugih držav poskušalo prek zelene meje med Belorusijo in Poljsko prispeti v Evropsko unijo. Poljski obmejni organi so jim to v večini primerov preprečili. Aretirali so več domnevnih tihotapcev, najmanj pet migrantov pa naj bi po navedbah poljskih obmejnih organov umrli zaradi podhladitve, izčrpanosti ali srčnega zastoja. Človekoljubne organizacije obtožujejo poljsko vlado, da migrantom ne omogoči rednega postopka prošnje za azil in jih pošilja nazaj v Belorusijo.

Poljska in Evropska unija pa odgovornost za begunsko gibanje pripisujeta Belorusiji. Vlada v Varšavi beloruskemu režimu očita, da je na tisoče oseb z Bližnjega vzhoda z letalom pripeljala v Minsk, nato pa na mejo z državami članicami Evropske unije, Poljsko, Litvo in Latvijo. Govora je o »hibridnem napadu«, beloruskemu predsedniku Lukašenki pa očitajo, da migrante uporablja kot orodje za destabilizacijo Evropske unije. Lukašenka je namreč nezadovoljen s sankcijami, ki jih je Evropska unija uvedla zaradi njegovega ravnanja z beloruskimi oporečniki po lanskih spornih predsedniških volitvah v državi.

Vlade Poljske, Litve in Latvije so na meji z Belorusijo razglasile izredne razmere.

V začetku letošnjega septembra je poljski predsednik Andrzej Duda na prošnjo vlade na mejnem območju z Belorusijo razglasil izredne razmere, podobno sta storili tudi vladi Litve in Latvije.

Tragična pričevanja beguncev

Spletni portal Vatican News pa je predstavil nekaj žalostnih osebnih zgodb beguncev, ki so se znašli na meji med Poljsko in Belorusijo.

Michael, katoličan s Šrilanke in oče treh otrok, na robu solza pripoveduje, kako »ledenega« sprejema je bil deležen s strani poljskih obmejnih organov. »Prosil sem jih, če lahko telefoniram ženi. Eno samo minuto bi potreboval. Vendar so mojo prošnjo zavrnili,« se spominja. »Goreče molim, da bi uspel priti v Evropsko unijo. Katoličan sem. In preživel sem,« pove s tresočim glasom.

Nezakonito deportirani

Migranti trdijo, da so jih poljski obmejni organi nezakonito deportirali iz Evropske unije. Kelly in njegov brat Owen iz Nigerije sta za britanski BBC povedala, da so si ju poljske in beloruske sile tri tedne prek meje podajale sem in tja:

»Z nama ravnajo kot z nogometno žogo. Najprej so naju Belorusi pretepli in naju izgnali na Poljsko. Nato so naju ujeli Poljaki, naju pretepli in izgnali nazaj v Belorusijo.«

Brata sta bila prepričana, da bosta umrla: »Grozili so nama s puškami. Bil je tudi trenutek, ko so dejansko izstrelili kroglo. Bojiva se; nočeva, da naju ustrelijo.«

Belorusija izvaja organiziran napad na poljske meje.

21-letni Megelan iz Kameruna pojasnjuje, da je zelo težko preživeti: »Iz Belorusije se plazimo pod bodečo žico, ko pa smo enkrat prek meje, nas poljska policija lahko opazi in nas pošlje nazaj.«

Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki kljub temu brani odločno ravnanje državnih organov do migrantov, ki v deželo vstopajo po nezakoniti poti. Za njihove težave krivi Belorusijo. »Tam izvajajo organiziran napad na poljske meje,« trdi poljski premier in opozarja: »Zagotovo ne bomo popustili. Ne moremo podleči izsiljevanju.«