Na njej so sodelovali kmetijski minister Jože Podgoršek, okoljski minister Andrej Vizjak, v. d. generalne direktorice na direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Helena Kujundžić Lukaček, vodja sektorja za varovanje zdravja pri ministrstvu za zdravje Marija Recek, Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo, predsednik KGZS Roman Žveglič, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij GZS Tatjana Zagorc, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager in predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.

»Zajtrk ni samo obrok, ampak začetek dneva« 

Letošnji, že 11. tradicionalni slovenski zajtrk, nosi naslov »Zajtrk s sadjem – super dan«. Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, ki nam da energijo za telesne in miselne aktivnosti. Podatki kažejo, da 40% otrok in mladostnikov ter 60% odraslih redno zajtrkuje. 

Dan slovenske hrane želi posameznike predvsem ozavestiti o pomenu domače, lokalno pridelane hrane, ter ponotranjiti dejstvo, da za okusno hrano na naših krožnikih stoji cela veriga ljudi v kmetijskem sektorju. 

Ta dan je tudi priložnost, da še bolj poveže tesno sodelovanje med vsemi deležniki, javnimi zavodi in lokalnimi dobavitelji, ter da se izpostavi pomen njihovega sodelovanja. 

Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk je prepoznan tudi izven meja Slovenije. 

Namen slovenskega tradicionalnega zajtrka je tudi vzgoja bodočih slovenskih potrošnikov. Potrebno je vzgojiti generacijo, ki jo moramo prepričati z varno in kvalitetno doma pridelano hrano, hkrati pa to nosi veliko odgovornost, so si bili enotni sogovorniki na novinarski konferenci. 

Pomembni deležniki niso le vrtci in šole, pač pa tudi domovi za starejše, bolnišnice in nenazadnje vsak potrošnik. 

Kupujmo odgovorno! 

Dan slovenske hrane je res pomemben projekt o ozaveščanju pomena domače, lokalno pridelane hrane. Sodelujoči na konferenci so izpostavili tudi dejstvo, da na leto zavržemo ogromno hrane. Zato nas spodbujajo, da kupujmo racionalno, preudarno, zdravo – kupujemo toliko, kolikor porabimo. S tem bomo naredili veliko dobrega za okolje in za naše zanamce. 

Pri nakupovanju uporabljajmo čim manj embalaže oz. tako embalažo, ki se jo da ponovno uporabiti. 

Zdrava prehrana in dovolj gibanja 

Raziskave kažejo, da smo Slovenci športen narod, ki se rad in redno giblje. Vseeno pa je epidemija koronavirusa nekoliko negativno posegla tudi na to področje, saj se je telesna dejavnost in zmogljivost otrok v tem obdobju zelo zmanjšala. Zato je poleg zdrave prehrane v svoj življenjski slog nujno vključiti tudi dovolj gibanja, predvsem gibanja na prostem. 

Prehranske navade otroci prenesejo iz domačega okolja. 

Ob koncu novinarske konference so bili izpostavljeni določeni izzivi, ki nas čakajo v prihodnje. Hkrati pa je ta dan priložnost, da se mladim približa poklic kmeta in poudari veljavo, ki si jo zasluži. Pozitivno afirmacijo slovenskega kmetijstva bi bilo treba otrokom predstaviti znotraj izobraževalnega procesa. 

Namen slovenskega tradicionalnega zajtrka je vzgoja bodočih slovenskih potrošnikov. FOTO: Tatjana Splichal.

Tradicionalni slovenski zajtrk poteka v okviru dneva slovenske hrane, za katerega je leta 2011 dala pobudo Čebelarska zveza Slovenije, ko se je projekt tudi prvič izvedel na vseslovenski ravni.

Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sadje slovenskega porekla.

Več o projektu Tradicionalni slovenski zajtrk si preberite na njihovi uradni spletni strani ali na Facebook strani.