Večer so mladi začeli z mašo, pri kateri se vsako sredo tradicionalno zbirajo študentje. Sveto mašo je daroval upravitelj Univerzitetne župnije v Mariboru, g. Primož Lorbek, ki je mlade ob koncu svete maše nagovoril z besedami, da se naše življenje ne sme zaustaviti pri križu, trpljenju ali grobu. Žalost, povešen obraz, strah in žalost Velikega petka ne smeta bosti »stražarja našega življenja«, temveč ga mora navdajati upanje in veselje Velikonočnega jutra.

V Križevem potu nam je Jezus izkazal največjo ljubezen, ko je pretrpel pot križevega pota in se za nas daroval na križu. (študentka Sara)

Alojzij Cvikl: »V življenju navdih in upanje iščite v Velikonočnem jutru«

Po končani sveti maši so se mladi odpravili na mestne ulice Maribora. Po uvodni molitvi župnijskega upravitelja, ki je križ ponesel na Slomškov trg, je mlade nagovoril tudi mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl, ki je mlade vzpodbudil, naj v življenju navdih in upanje iščejo v Velikonočnem jutru.

Današnji križev pot se me je najbolj dotaknil, ko smo se mladi resnično odpravili na ulice, kakor Jezus pred 2000 letina ulice mesta Jeruzalem, in sama moč ulic ... tudi okolice te je lahko še bolj popeljala v premišljevanje Jezusovega trpljenja. (študent Niko)

1/10

Križ pritegnil poglede mimoidočih

Nato je mlade pot ponesla po mestnih ulicah. Morda nas je presenetil kakšen pogled mimoidočih, a tudi v Jezusovem času je Jezusov križ »pritegnil« kakšen pogled mimohodečih. Pri križevem potu so sodelovali katoliški študentski domovi, ki delujejo v Mariboru, predstavniki skavtov MB1 in MB2, mlada Karitas Nadškofijske Karitas v Mariboru, mladi iz župnije sv. Jakob v Slovenskih Goricah, dijaki dijaškega doma Antona Martina Slomška, ZAO Maribor in mladi stolne župnije v Mariboru in zakonska skupina Univerzitetne župnije v Mariboru.

FOTO: Univerzitetna župnija Maribor 

V življenju vedno pride križ – težava, stiska, včasih ga je lahko nositi lažje, včasih težje. Karmen je k temu dejala besede profesorice za angleščino, ki je ob neki priložnosti dejala: »Včasih enostavno moraš sprejeti križ, ga trdno objeti« in včasih res pridem v situacijo, ko moram trdno objeti ta križ in mi je bilo veliko lažje sprejeti tisto, kar je bilo sicer neznosno za nositi v življenju.«