Z željo, da se ohranja in prenaša novim generacijam dragocena tradicija in kultura, ki ima svoj izvor v veri prednikov in sodobnikov. Blagoslov štiriindvajsetih pestro okrašenih in oblikovanih poprtnikov je opravil župnik Janez Jasenc. K prazničnemu vzdušju in vonju »hiše kruha« pa je prispeval še božično-novoletni koncert MPZ Papirničar Jagnjenica ter Moškega in Ženskega pevskega zbora Laško. Maše in prireditve se je udeležil tudi papeški diplomat na nunciaturi v afriškem Čadu Matjaž Roter, ki ima svoje korenine tudi v Svibnem.

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

Žegnan poprtnik so domače gospodinje tudi tokrat, na tretji sveti večer, do jutra na praznik pustile na mizi pred jaslicami v domači hiši, nato razrezale in razdelile domačim in tudi živalim. Otroci pa so morali skakati in doseči kruh, ki so ga držale nad glavo. Tako so pokazali, koliko bodo v tekočem letu zrasli.

Maše in prireditve se je udeležil tudi papeški diplomat na nunciaturi v afriškem Čadu Matjaž Roter, ki ima svoje korenine tudi v Svibnem. FOTO: Jože Potrpin

Predvsem je ta obredni kruh eden starejših simbolov božičnih praznikov, znamenje učlovečenja Boga, ki se tudi daje v hrano vernim pri maši. In kot nevsiljivo in najbolj vsakdanje oznanilo Gospoda z nami in med nami. Njegova prva pisna omemba in opis sta z začetka 17. stoletja. Do srede 20. stoletja so ga pekli v božičnem času skoraj po vsem območju Slovenije. Konec stoletja je običaj dobil nov razmah. Motivika, oblika, imena, celo čas peke se lahko razlikujejo, tudi z njim povezane šege, simbolni pomen pa je vedno enak.

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

Društvo kmečkih žena Arnika je vpisano pri ministrstvu za kulturo kot nosilec žive kulturne dediščine. Že leta 2019 pa je po izboru SAZU – oddelka za etnografijo poprtnik kot slovensko posebnost predstavilo v Milanu na mednarodni prireditvi AlpFoodway, katere namen je ohranjanje nesnovne avtohtone in tradicionalne kulturne in prehranske dediščine alpskih dežel.