Uporaba bogoslužnih knjig iz obdobja pred bogoslužno reformo drugega vatikanskega cerkvenega zbora je z omenjenim dokumentom močno omejena, zdaj pa so v Vatikanu objavili še podrobnejša navodila, »Responsa ad dubia«, ki so bila potrebna po številnih vprašanjih škofov vesoljne Cerkve, naslovljenih na pristojno vatikansko kongregacijo.

Škofje vesoljne Cerkve so na pristojno vatikansko kongregacijo naslovili številna vprašanja glede obhajanja tradicionalne latinske maše.

Minulo soboto so iz Vatikana sporočili, poroča spletni portal Vatican News, da prefekt Kongregacije za bogoslužje v pismu odgovarja na najpogostejše »dubia«, torej dvome in vprašanja, ki so v Vatikan prišla iz krajevnih Cerkva. V odgovorih še natančneje pojasnjuje navodila papeža Frančiška.

Zapis nadškofa Arthurja Rochea ponuja »responsa«, torej odgovore, ki jih je potrdil tudi sveti oče. Nadškofov zapis je dostopen na spletni strani omenjene kongregacije. Roche poudarja, da gre pri vsem skupaj v prvi vrsti »za ohranjanje daru cerkvenega občestva«.

Od Benedikta do Frančiška

Papež Benedikt XVI. je leta 2007 z apostolskim pismom Summorum Pontificum znova vzpostavil obhajanje rimskega bogoslužnega obreda v obliki, kakršno so poznali pred bogoslužno reformo leta 1970. Priznal je t.i. »izredno obliko« rimskega obreda, s čimer se je med drugim približal Bratovščini sv. Pija.

Z obhajanjem starega obreda se pogosto nasprotuje koncilski bogoslužni reformi, to pa škoduje edinosti Cerkve.

Papež Frančišek je z dokumentom Traditiones custodes priznal, da je šlo Benediktu pri njegovi odločitvi za edinost Cerkve. Ker pa se s starim obredom pogosto nasprotuje koncilski bogoslužni reformi, to edinosti Cerkve škoduje, zato je Frančišek znova preklical obhajanje predkoncilskega obreda oz. ga dopušča le v zelo omejenih okoliščinah.

FOTO: Vatican Media

Natančnejša določitev pravil

Papeževa določila v omenjenem pismu škofom nadškof Roache še natančneje določa. Med drugim se je pojavilo vprašanje, ali se sme predkoncilski obred obhajati tudi v župnijski cerkvi. Odgovor: da, kadar ni mogoče v te namene najti druge cerkve ali kapele.

Obhajanje tradicionalne maše pa ne sme biti v nasprotju z urnikom siceršnjih bogoslužij v župniji. Vernikov, ki želijo obhajati predkoncilski obred, se ne sme zavrniti ali izločiti iz občestva, toda pravila naj bi zagotovila, da je maša po tradicionalnem obredu dovoljena le z omejenimi pristojnostmi in ne sme postati del običajnega življenja župnijskega občestva.

Maša po tradicionalnem obredu ne sme postati del običajnega življenja župnijskega občestva.

Negativnega odgovora iz Vatikana je deležno vprašanje, ali se sme poleg evharistije obhajati tudi druge zakramente po predkoncilskem obredniku. V vernikih je treba spodbuditi »polno razumevanje vrednosti obredne oblike«, ki izhaja iz bogoslužne reforme. Načeloma je naloga krajevnih škofov, da si prizadevajo za vrnitev poenotene oblike obhajanja bogoslužij, tako nove smernice iz Vatikana. Primerna pot za to je »bratska izmenjava«. Poleg številnih podrobnosti »Responsa« obravnava tudi vprašanje, ali je dovoljenje za obhajanje tradicionalnega bogoslužja lahko časovno omejeno. To »ni le mogoče, temveč celo zelo priporočljivo«. Ob izteku določenega časovnega roka naj bi škof preveril, ali je vse v skladu s papeževimi smernicami.

Posvetovanje? Ne: pridobitev dovoljenja

Pomembna je tudi določba Kongregacije za bogoslužje za novomašnike, ki bi želeli obhajati bogoslužje po predkoncilskem obredniku. Papež Frančišek je ob tem navedel, naj se pristojni škof v takšnih primerih »posvetuje z Vatikanom«. To določilo je zdaj poostreno: Vatikan mora v takšnih primerih izdati izrecno dovoljenje.

Obhajanje tradicionalnih bogoslužij za novomašnike bo odslej mogoče le z izrecnim dovoljenjem Vatikana.

Če je duhovnik ob delavnikih v neki župniji doslej maševal po pokoncilskem obredu, se zdaj ne sme vrniti v predkoncilsko obliko, ne s skupino vernikov ne zasebno. Vzgojitelji in pedagogi v bogoslovnih semeniščih naj bi svojim varovancem predstavili pomen obhajanja bogoslužij po obredniku, ki temelji na reformi drugega vatikanskega cerkvenega zbora.

S svojimi pravili na področju t.i. tradicionalne maše papež Frančišek sledi cilju, ki ga pojasni že v dokumentu »Traditionis custodes«: da bi napredovali v nenehnem prizadevanju za cerkveno edinost.

»Bogoslužna reforma je nepreklicna«

Iz Vatikana še sporočajo, da je bogoslužna reforma »nepreklicna«. Škofje in vsi pristojni v Cerkvi ne smejo dopustiti, da jih delijo »nepotrebni spori in razprtije«, v katerih »je obredje pogosto zlorabljeno za ideološka prepričanja«.

»Vsi smo poklicani, da znova odkrijemo pomen bogoslužne reforme, tako da ohranjamo resnico in lepoto obreda, ki nam ga je podarila. Zavedamo se, da sta za uresničitev tega nujno potrebna novo in nenehno bogoslužno izobraževanje in vzgoja tako duhovnikov kot laikov,« še sporočajo iz Vatikana.