V petek, 7. avgusta, je minilo 120 let, odkar je kleparski mojster Anton Belec po naročilu Jakoba Aljaža na Triglavu postavil kovinski stolp. Tega lepo vidimo tudi s Tosca, jugovzhodnega soseda naše najvišje gore. Če bi bile ob stezi na Tosc markacije, bi bila to ena najlažjih označenih poti na dvatisočake pri nas. Tako pa, čeprav je pot večinoma dobro vidna, vseeno potrebujemo kanček stezosledskega občutka in poguma, da se izvijemo iz varnega zavetja planinskih oznak.

Izlet na Tosc začnemo na Pokljuki, ki je priljubljeno izhodišče tudi za vzpon na Triglav. Na koncu velikega parkirišča na Rudnem polju (možno izhodišče je tudi pod planino Konjščica) zavijemo desno na gozdno cesto, po kateri kmalu prispemo do smučišča. Tu je odcep proti Viševniku, mi pa nadaljujemo po cesti (ali za ovinkom po bližnjici) do manjšega parkirišča. Z njega se poženemo navkreber, vendar se široka steza hitro položi in celo spusti. Iz globeli na levi prihaja zvončkljanje, pred nami se pokaže navpično skalovje. Pot se potegne pod njim, se izvije iz objema drevja ter se med ruševjem in pisanim cvetjem vzpne do poti s planine Konjščica.

Čez nekaj minut prispemo do kotlaste krnice Jezerce, ki jo obdajajo pobočja Viševnika, Malega in Velikega Draškega vrha ter Ablance (Špika). Z ravnega dna krenemo ob kratkem potočku navkreber proti Studorskemu prevalu. Z njega se pot prevali navzdol in potegne vodoravno čez južna pobočja Tosca. Slabe pol ure pozneje se ruševje razmakne. Ob poti zagledamo klop in manjšo skalo z obledelim napisom Tosc.

Ozka, a dobro uhojena steza zavijuga čez travnato pobočje, polno cvetja in metuljev. Ko se nam pridružijo skale, zavijemo levo na široko poševno polico. Kmalu je pred nami znova travnata strmina. Čez njo se v spremstvu kamnitih možicev vzpnemo na vršni del gore, ki so jo nekoč zaradi čokate oblike imenovali Tolstec. Izza travnatega roba vstaja mogočni Triglav. Pot se potegne čez obsežen planotast svet (v megli bi tu lahko izgubili orientacijo in zatavali k prepadnemu robu), obide po desni globoko kotanjo in se vzpne na travnat vrh. »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka, na zelenih pašnikih mi daje ležišča,« odmeva čez gosto živo zeleno travo, ki pa je – da malo pokvarimo idilo – tudi dobro pognojena. A živali so že pred našim prihodom izginile in tako lahko nemoteno uživamo v lepem razgledu.

Z vrha, na katerem je kovinski drog z žigom, vidimo veliko gora, vendar se vedno znova vračamo k Triglavu. Na njem dobro razločimo Dom Planika, Triglav­ski dom na Kredarici in Aljažev stolp. »Nastal pa je Triglavski stolp takole: Leta 1895 smo ga šli postavljat jaz, mojster Belec z enim delavcem in moja dva delavca Požganc in Kobar. Takrat smo prenočili v stari, mali Dežmanovi koči, saj Slovenci še nismo imeli nobene koče. Bila je gosta megla. Zato zjutraj jaz nisem šel na vrh Triglava, ampak sem ostal v Dežmanovi koči, odkoder sem poslušal, kako zbijajo skupaj posamezne kose Triglav­skega stolpa,« se je leta 1922 v Planinskem vestniku spominjal Aljaž. 22. avgusta 1895 se je z nekaj spremljevalci vrnil na goro in vzpel do stolpa. Vreme je bilo lepo. »Požganc vrže dinamitni patron, ki močno poči, zamašek šampanjske buteljke skoči kviško s pokom, mi zapojemo zopet: ‘Ave, maris stella’, potem ‘Triglav, moj dom’, in otvoritev je bila končana. Širše občinstvo je šele pozneje izvedelo o otvoritvi Triglavskega stolpa.«

NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Martina na Ble­du je maša vsako nedeljo ob 8., 10. in 19. uri.

OSNOVNI PODATKI

Tosc (2275 m)

Izhodišče: Rudno polje na Pokljuki.

Dostop: Z gorenjske avtoceste nadaljujemo vožnjo do Bleda, kjer pri prvem semaforju zavijemo desno proti Gorjam in Pokljuki.

Višinska razlika: 920 m.

Dolžina vzpona: 3.30 ure

Kratek opis poti: Z Rudnega polja krenemo proti Vodnikovemu domu na Velem polju. Slabe pol ure za Studorskim prevalom prispemo do klopi, pri kateri nas zbledel napis na skali usmeri na neoznačeno pot. Ta nas čez travnato pobočje Tosca in mimo skal pripelje na planotast vršni del gore, po katerem se sprehodimo do vrha. Čeprav na Toscu ni markacij, je pot lahka in večinoma dobro vidna. V megli pa bi jo lahko zgrešili. Na vrhu je treba paziti na prepaden rob. Na Rudno polje se vrnemo po isti poti.

Zemljevid: Julijske Alpe (vzhodni del), 1 : 50.000 ali Bled, 1 : 30.000.