Odkritje grobov je izzvalo osuple odzive po vsem svetu. Po navedbah spletnega portala Vatican news so v Kanadi pred nekaj dnevi objavili dokument, ki naj bi posredoval odgovore na številna vprašanja vernikov o tej temni plati kanadske zgodovine, v katero je vpletena tudi Katoliška cerkev, nadškofija v Torontu pa je ob tem napovedala še tri nove pobude.

Gre za izobraževalne projekte, ki so usmerjeni v obveščanje duhovnikov in vernikov glede »tragične dediščine internatskih šol«, kot je zapisano v sporočilu za javnost. Konkretno gre za pobude duševne in duhovne podpore preživelim in vsem tistim, ki še vedno trpijo zaradi travme omenjenih tragičnih dogodkov. Posledice namreč čutijo tudi nove generacije staroselcev, katerih predniki so preživeli to izkušnjo; nadškofija je napovedala tudi nabirko za financiranje »trenutnih prizadevanj za ozdravljenje in spravo«.

Posledice čutijo tudi nove generacije staroselcev, katerih predniki so preživeli to tragično izkušnjo.

»Čeprav nadškofija ne upravlja internatskih šol,« je zapisano v izjavi za javnost, »čutimo odgovornost, da ponudimo smiselne rešitve, ki bi omogočile stopanje po poti sprave s staroselskimi skupnostmi, ob tem pa pomagati pri ozdravljenju travme, ki jo je povzročil sistem internatskih šol«. Cerkev v Torontu še pojasnjuje, da je ustanovila delovne skupine, »ki so odprte za prispevke staroselskih skupnosti, da bi lažje razumeli, kako lahko nudimo pomoč in posredujemo v trenutni stiski«.

Krepiti ozaveščanje

Izobraževalni projekti so usmerjeni v krepitev zavesti, kako ta tragedija še danes vpliva na staroselska ljudstva, in spodbujanje »večjega razumevanja za staroselsko duhovnost«. Kar se tiče duševne in duhovne podpore, v torontski nadškofiji predlagajo ustanovitev »posvetovalnih krožkov, bodisi zasebnih ali v skupinah, delavnic, molitvenih skupin in spravnih bogoslužij«. Za financiranje teh zdravilnih in spravnih procesov je nadškofija že ustanovila sklad za pomoč prizadetim.

Medtem ko Cerkev v Torontu priznava, da bo pot sprave trajala več let, pa nadškofija spominja na besede redovnic misijonark Brezmadežne (Missionary Oblates of Mary Immaculate of Canada) iz leta 1991, da so zlorabe v internatskih šolah za otroke staroselcev »neodpustljive in neznosne« in da že sam obstoj teh ustanov pomeni nasilje nad staroselci.

150.000 otrok iztrganih iz svojih družin

Po nekaterih ocenah je bilo v letih med 1883 in 1996 150.000 staroselskih otrok iztrganih iz svojih družin in prisiljenih, da so obiskovali državne internatske šole, ki so bile del politike zvezne vlade za asimilacijo staroselskega prebivalstva. Leta 2015 je kanadska komisija za resnico in spravo po sedmih letih preiskav objavila poročilo, v katerem je podrobno opisala zlorabe in slabe pogoje, v kakršnih so morali živeti ti otroci. Mnogi med njimi – najmanj 4.000 – so umrli zaradi bolezni, lakote, mraza in drugih vzrokov, ki doslej še niso pojasnjeni.

Zlorabe v internatskih šolah za otroke staroselcev so neodpustljive in neznosne.

V zadnjih tednih so kanadski škofje večkrat spregovorili o tem vprašanju ter izrazili solidarnost in pripravljenost Cerkve za sodelovanje s t.i. »First Nations« pri iskanju resnice in pravičnosti. Povabilo političnim in verskim oblastem v Kanadi, naj se »ponižno odpravijo na pot sprave in ozdravljenja«, je izrekel tudi papež Frančišek med opoldansko molitvijo angelovega češčenja 6. junija letos, potem ko je v javnost prišla vest o najdbi otroških grobov na območju internatske šole v Kamloopsu v Britanski Kolumbiji.