Po besedah ministrice se dogovor s kmetijskimi organizacijami nanaša na sedem ključnih točk, ki predstavljajo izhodišča za nadaljnja pogajanja, je v izjavi za medije po sestanku zatrdila Čalušićeva: »Z današnjim podpisom se naše delo ne le nadaljuje, ampak tudi začenja na drugačen način.«

Ustvariti medsebojno zaupanje in sodelovanje

S predstavniki kmetov so po njenih besedah pri vseh točkah preverili, kaj je možno storiti v kratkem času, in se dogovorili, da bodo glede zahtevnejših področij nadaljevali pogajanja, je poročala STA. Po besedah ministrice so kmetijske organizacije dokazale pripravljenost na plodno sodelovanje in sklepanje kompromisov. »Ponosna sem, da smo uspeli skupaj zakorakati proti istim ciljem: pridelati na dostojen način varno hrano, umestiti čisto vsakega, ki je ključen v verigi preskrbe s hrano, ob tem pa tudi ustvariti medsebojno zaupanje in sodelovanje.«

Vlada: Pri urejanju suhih zadrževalnikov bomo kmete bolj upoštevali

Kmetje napovedujejo, da dajejo vladi mesec dni časa za uresničitev vsaj dela obljub. Če prvih rezultatov v tem času ne bo, bo možnost protesta spet na mizi. Vlada je kmetom po njihovih navedbah med drugim obljubila, da jih bo pri urejanju suhih zadrževalnikov, zaradi katerih so bili kmetje iz Savinjske doline že na cestah, bolj upoštevala. Prav tako naj bi jim obljubila, da bo material, ki ga med poplavami naplavi voda, z njihovih njiv odstranila država ali jim vsaj povrnila stroške za to.

Maksimalna zaščita najboljših kmetijskih zemljišč

Kot je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, je bilo najbolj ključno pri dogovorih, da so se dogovorili z ministrstvom za naravne vire in prostor za protokol »okoli umeščanja vodne infrastrukture pri vodnih zadrževalnikih in pri ostali infrastrukturi, ki posega na kmetijsko zemljišče in da se seveda pri tem maksimalno ščiti najboljša kmetijska zemljišča«.

Individualna obravnava vsake kmetije

»Če bo prišlo do tega posega na kmetijska zemljišča, se bo seveda individualno obravnavalo vsako kmetijo in za vsako kmetijo bo narejen tudi sanacijski načrt,« je nadaljeval Žveglič in dodal, da so ključnega pomena tudi zaveze investitorjev do izplačila odškodnin na teh območjih, če bi prišlo do poplav.

Brez napredka pri pristojbinah za plačilo za vzdrževanje gozdnih cest

Glede morebitnega izvzetja plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD-plačila) iz obdavčitve je vlada obljubila 'odprtje' zakona o dohodnini. Žveglič je poudaril še, da ni bilo nobenega napredka pri pristojbinah za plačilo za vzdrževanje gozdnih cest. »To plačujejo samo lastniki gozdnih zemljišč in država v enem delu in drugem delu tudi lokalne skupnosti. Uporabljajo pa jih vsi, od turistov, ostalih državljanov, rekreativcev,« je bil jasen Žveglič, ki pravi, da zadeva stoji že desetletje, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o obdavčitvi nepremičnin.

Kvotni odstrel tudi pri volkovih?

Glede odstrela zveri pa razmišljajo v smeri, da bi v Sloveniji začeli načrtovati populacijo volka, in sicer na podoben način kot pri medvedih. Žveglič je pojasnil, da je nemogoče, da bi problematiko zveri zmanjšali na tako drastičen način, kakor si ga želijo kmetje. »Bistveno je, da ostaja še naprej pri medvedu tako imenovani kvotni odstrel in da poskušamo priti tudi pri volku do kvotnega odstrela. Ministrstvo je zagotovilo, da se bodo vloge za izredne odstrele, kjer bo prihajalo do škodnih primerov, pohitrile, da ne bodo več to trajalo več mesecev.«