Strokovna revija Heritage je objavila prispevek, v katerem avtorji predstavljajo izsledke najnovejše raziskave, po katerih naj bi Torinski prt resnično izviral iz obdobja pred 2000 leti, je na svoji spletni strani poročal Newsweek.

Torinski prt je že stoletja predmet intenzivnega preučevanja: na tkanini so vidni obrisi človeka, kar naj bi bila Jezusova podoba, čudežno odtisnjena na kos platna. Čeprav najnovejša raziskava ne obravnava vprašanja, ali je bilo v relikvijo resnično zavito Jezusovo mrtvo telo ali ne, so raziskovalci ugotovili, da se starost tkanine sklada z obdobjem, v katerem je Jezus živel in deloval.

Zadnja dognanja izpodbijajo prejšnje raziskave, ki so podpirale tezo, da Torinski prt, eden najbolj preiskovanih arheoloških predmetov na svetu, izhaja iz srednjega veka.

Vendarle ne iz srednjega veka?

Zadnja dognanja izpodbijajo prejšnje raziskave, ki so podpirale tezo, da Torinski prt, eden najbolj preiskovanih arheoloških predmetov na svetu, izhaja iz srednjega veka. Nekatere raziskave so prišle do zaključka, da je relikvija morda pristna, znanstveniki pa so se doslej bolj nagibali k temu, da gre za srednjeveški artefakt, kar seveda izpodbija pristnost relikvije.

Torinski prt je kot ponaredek obsodil francoski škof Pierre d'Arcis leta 1389, ki naj bi tudi ugotovil, kdo se je »umetniško poigral« s tkanino. Kljub temu razprava o tem še ni zaključena, saj se pojavljajo negotovosti, različna stališča in vedno nova dognanja, ki ovirajo dokončno potrditev pristnosti relikvije.

Med raziskavami, ki kažejo na srednjeveški izvor tkanine, je ključna radiokarbonska analiza, opravljena konec osemdesetih let 20. stoletja, ki je pokazala, da je platno nastalo v letih med 1260 in 1390 našega štetja, kar ustreza prvemu dokumentiranemu pojavu relikvije v Franciji v petdesetih letih 14. stoletja. Ti rezultati so pokazali, da naj to ne bi bila tkanina, v katero je bilo zavito Jezusovo mrtvo telo. Nekateri strokovnjaki, med njimi tudi avtorji raziskave, katere izsledki so bili objavljeni v reviji Heritage, trdijo, da so bili ti testi morda pomanjkljivi zaradi onesnaženja, kakršnemu so običajno izpostavljeni kosi platna.

Preberite tudi: »Skrivnostnež«: zelo otipljiva podoba moža iz Torinskega prta

Nova metoda datiranja

V najnovejši raziskavi je vodilni strokovnjak Liberato De Caro z Inštituta za kristalografijo v Italiji s sodelavci uporabil novo metodo za datiranje starodavnih lanenih niti, ki upošteva proces naravnega staranja lanene celuloze – tehnika se imenuje širokokotno rentgensko sipanje. To metodo so uporabili za majhen vzorec s prta, ki ga trenutno hranijo v torinški stolnici sv. Janeza Krstnika.

Kot so pojasnili avtorji, so rezultati njihove analize »povsem združljivi« z analognimi meritvami, pridobljenimi iz vzorca platna, ki po zgodovinskih zapisih datira iz obdobja 55-74 po Kristusu, in skladni s hipotezo, da je prt 2000 let stara relikvija.

Avtorji opozarjajo, da so rezultati združljivi s to hipotezo le pod pogojem, da je bil prt hranjen pri primerni ravni povprečne temperature (približno 20-22,5 stopinj Celzija) in relativne vlažnosti 55-75 odstotkov tako v trinajstih stoletjih neznane kot v sedmih stoletjih znane zgodovine v Evropi.

Ker se rezultati ne ujemajo s prejšnjimi raziskavami radiokarbonskega datiranja, so avtorji povedali, da »bi bila za potrditev zaključkov naše raziskave obvezna natančnejša in sistematična rentgenska preiskava več vzorcev, odvzetih iz tkanine Torinskega prta«.