V prvem delu srečanja, osredotočenega na rusko agresijo in stanje v Ukrajini, so ministri poudarili, da je mednarodna skupnost združena v obsojanju neizzvanega ruskega napada, njen hiter in odločen odziv pa že kaže posledice za ruski režim, a bodo potrebni še nadaljnji odločni ukrepi. »Najmočnejše orodje zavezništva je enotnost,« poudarja Matej Tonin in podčrtava spodbujanje uvedbe učinkovitih sankcij, ki bi oslabile Putinov vojaški stroj: »Ne smemo pa pozabiti na pogumne Ruse, ki se doma upirajo nesmiselni vojni,« pri čemer je nujno informiranje ruske javnosti o dejanskih dejstvih.

Napad na enega bi pomenil napad na celotno zavezništvo

Po drugem delu zasedanja pa je slovenski obrambni minister izpostavil: »Ministri držav članic Nata ostajamo trdno zavezani 5. členu Severnoatlantske pogodbe. Napad na enega bi pomenil napad na celotno zavezništvo. Naša zaveza je jasna – branili bomo sleherni centimeter držav članic.« Ministri so na zasedanju naslovili tudi vprašanje o povečanju obrambnih izdatkov. »Nemčija po ruskem napadu v Ukrajini zgodovinsko namenja 2 % za obrambne investicije, ostale države delež še povečujejo. 2 % sta podlaga in ne več meja,« pravi Tonin. Slovenija bo predvidoma do leta 2024 obrambne izdatke počasi zvišala do 1,5 % BDP, mejo 2 % naj bi dosegla do leta 2030.

Na Slovaškem pa bodo vzpostavili novo bojno skupino Nata, v katero bodo vključeni tudi slovenski vojaki. Koliko jih bo, bo odvisno od dogovora s slovaškim kolegom Jaroslavom Nadom, s katerim se bosta v Bratislavi sestala bo današnjem ministrskem zasedanju. Slovenija sicer ocenjuje, da je v tem trenutku zmožna zagotoviti do 200 pripadnikov Slovenske vojske.

Nato v Ukrajino svojih enot ne bo napotil

Generalni sekretar Jens Stoltenberg je napovedal, da Nato pripravlja znatno okrepitev vojaške prisotnosti v zavezniških državah na vzhodnem krilu, a znova poudaril, da v Ukrajino svojih enot Nato ne bo napotil. Članice so večinsko zadržane do poljske pobude o napotitvi mirovne misije Nata v Ukrajini. »Pozivamo Rusijo in njenega predsednika k umiku svojih enote, vendar nimamo načrtov za napotitev Natovih enot v Ukrajino,« je poudaril Stoltenberg. »Na kopnem bi morala naša nova drža vključevati znatno več sil v vzhodnem delu zavezništva, v višji pripravljenosti, z več vnaprej nameščene opreme in zalog. Nato ne bo dopuščal napadov na svoje ozemlje, Moskva o tem ne sme dvomiti.«