Náblus Toneta Rodeta je epska pesnitev in poetična drama v petih delih, ki si kot izhodišče vzame T. S. Eliotovo Pusto deželo (The Waste Land), to temeljno pesniško delo dvajsetega stoletja, ki je decembra 2022 dopolnilo sto let. Náblus se odziva na stanje duha in človeške zgodovine, stoletje po diagnozi, ki jo je postavila Pusta dežela, v stremljenju po odgovorih na večna vprašanja človeka, skozi prizmo njegove razpetosti med dobrim in zlim, v iskanju izvira trajne lepote in resnice.

O temah, o katerih naše pisanje molči

Jože Horvat je o pesnitvi zapisal, da je avtor v Náblusu načel velike teme in jih ubesedil s prepričljivo govorico. Tudi z določeno prizadetostjo, ki jo mora vsebovati vsaka izpoved, če naj bo sprejemljiva. Dotakne se zdaj zelo perečih vprašanj npr. duhovnosti, pri čemer se nasloni na veliko izročilo religijske, krščanske modrosti in etično-estetskih pričevanj velikih pesnikov, vse pa prepleta z lastno doživljajsko in intelektualno izkušnjo ter domišljijo. Náblus govori o temah, o katerih naše pisanje molči ali v javnosti vsaj ne pridejo do izraza. Tudi v tem je velika vrednost te pesnitve.

Gorazd Kocijančič meni, da je z Náblusom Tonetu Rodetu uspelo ustvariti močno in prepričljivo umetnino. Navezava na Eliotovo Pusto deželo ni star meh za novo vino, ampak omogoča kreativno večglasje, ki je po mojem predvsem sugestivno v pesmih s kratkimi verzi, ko se avtor prepusti toku podob.

Miklavž Komelj je v spremni besedi zapisal, da je Rodetov Náblus osupljiv v tem, da v današnji slovenski poeziji zlepa ne srečamo takega hrepenenja po Izviru.

Kritika časa, v katerem živimo, ki marsikoga bremeni

»Náblus razodeva zrelega avtorja, ki natančno ve, kaj hoče sporočiti svojemu bralcu. Všeč mi je struktura pesnitve, tako večdelnost, prek katere se napne pripovedni lok in ostri ideja, kot večglasje, s katerim so prikazani različne pripovedne lege, počutja, razmišljanja, celo stališča teh, ki govorijo. Govorica je sodobna, za moj občutek najmočnejša tam, kjer avtor daje glasovom spregovarjati kratko, odsekano, da zareže, in kjer se prepusti premišljenim podobam in primeram. Kritika časa, v katerem živimo, in ki marsikoga bremeni s svojo izpraznjenostjo, je v Náblusu jasna, prav tako duhovna podlaga, iz katere izhaja, in duhovno sporočilo, ki ga avtor usmerja v ta čas. Kdor bo prisluhnil, bo slišal« je o pesnitvi zapisala Mateja Komel Snoj.

Ne samo miselno ali estetsko doživetja, pač pa tudi duhovno popotovanje

Marjan Pogačnik je pesnitev bral na naslednji način: »Če besedilo po eni strani lucidno pretresa družbo in kulturo, v kateri živimo, pa se na mnogih mestih preliva v meditativno-molitvene tone, na primer v pasusih, ko avtor riše agonijo Bogočloveka in njegovo brezpogojno vdanost ali aludira evharistijo. Zato mi branje ni ponudilo samo miselnega ali estetskega doživetja, pač pa tudi duhovno popotovanje. Pesnitev je zahtevala nekaj bralnega napora, a sem bil tudi bogato nagrajen. Ob tem, da mi je ponudila umetniški užitek, me je popeljala v jedro evangelija.«

»V avguštinskem tretjem delu, kar potem kulminira v petem, se mi zdi izjemen pasus triadičnih epitetov v pod­razdelku »noč«, ki me intuitivno, seveda transponirano, spominja na himne Marija Viktorina, enega pionirjev latinske krščanske poezije in navdih za Avguštinovo spreobrnjenje,« pa je zapisal p. Jan Dominik Bogataj.

Tone Rode (1969), pesnik, prevajalec, publicist, urednik

Njegov pesniški prvenec Zenice je izšel leta 1991 pri Slovenski kulturni akciji v Argentini, prav tako njegova druga pesniška zbirka Mesto pristan (1997). Leta 2001 je za svojo pesem El Espejo (Ogledalo) prejel nagrado Društva argentinskih pisateljev (SADE). Leta 2004 je pri založbi Družina izšla njegova zbirka pesmi Biti. Njegova četrta pesniška zbirka Prareka je izšla leta 2015 pri založbi Beletrina. Njegove pesmi so izhajale v različnih revijah in publikacijah ter bile uvrščene tudi v več antologijskih izborov.

Oliver Scherz: Prijatelj z ostrimi zobmi

Celovška Mohorjeva založba je izdala slikanico Oliverja Scherza Prijatelj z ostrimi zobmi. Tomi navdušeno skaklja po gozdu in spravlja zaklade v obustne mešičke: polžjo hišico, ptičje pero, krilo kačjega pastirja. Na lepem se zaleti v volka, najhujšega sovražnika tekunic. Strašni volk ne hlastne po njem, temveč ga le nemočno pogleda. Očitno je hudo poškodovan. Kako naj ga Tomi pusti samega? Vsak dan mu nosi hrano in sčasoma se spoprijateljita, vendar je njuno prijateljstvo kmalu postavljeno pred težko preizkušnjo.

Oliver Scherz, rojen leta 1974 v Essnu, piše knjige za otroke in je po poklicu filmski igralec. Po rojstvu svoje hčerke je odkril ljubezen do pisanja knjig za otroke. Od takrat ga vedno spet preseneča in navdihuje svojski, domišljijski pogled otrok na svet in življenje. Če v svojih knjigah najde kanček otroškega veselja do življenja in njihove iskrenosti, ima občutek, da se je vsaj malo približal bistvu. Oliver Scherz živi s svojo družino v Berlinu.

Ilustracija Barbare Scholz. VIR: knjiga