Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije hrani zavidljivo zbirko likovnih del preteklega stoletja, katere mesto je v Cekinovem gradu v Ljubljani že od začetkov muzeja. Zbirka združuje najrazličnejše upodobitve naše preteklosti, dokumentira pomembne zgodovinske dogodke, gibanja in osebe ter zajema raznolike likovne izraze, ki so vzniknili v tem obdobju.

Zbirka likovnih del v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Kot je v vsebinsko bogatem katalogu razstave pojasnila avtorica razstave in večine prispevkov Tina Fortič Jakopič je bil sprva eden glavnih namenov likovne zbirke muzeja historično beleženje dogodkov, ki so se zvrstili med drugo svetovno vojno, in sicer dokumentiranje s pomočjo umetnin. Pri zbiranju je bil zato zelo pomemben dokumentarni vidik likovnih del, kasneje pa se je z razvojem muzeja spreminjala tudi zbiralna politika, pri kateri sta znaten pomen dobila tudi likovna dovršenost del in sistematično beleženje sočasne (ter pretekle) likovne produkcije naroda.

Zbirka zato danes predstavlja bogat pregled likovnega izraza novejše in sodobne zgodovine tega okolja, v kateri najdemo dela številnih protagonistov slovenske umetnostne zgodovine, med njimi tudi dela slikarja Toneta Kralja.

Tone Kralj, portret iz okoli leta 1940, razstava Kruha in iger, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Eno izmed imen, ki izstopa v naši likovni preteklosti

Tone Kralj (1900–1975) je eno izmed imen, ki izstopa v zgodovinskem pregledu naše likovne preteklosti. Nedvomno gre za umetnika, ki je pustil velik pečat in ostaja v kolektivnem spominu ne le zaradi premikanja stilnih meja in izraznega raziskovanja, temveč tudi zaradi svojega vsestranskega delovanja ter odzivanja na družbene spremembe ob pomoči ustvarjanja in resnične predanosti umetnosti.

Dela Toneta Kralja razkrivajo tankočutno, pronicljivo in drzno osebnost, ki je s svojim čopičem, tušem ali dletom zapisovala realnost svojega okolja in se nanjo kritično odzivala.

Tone Kralj, slika Srečanje z materjo, cerkev v Hrenovicah pri Postojni, razstava Kruha in iger, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Tone Kralj je bil slikar, grafik, risar, ilustrator, kipar

Umetnost Toneta Kralja težko povežemo z enim samim likovnim gibanjem, pojasnjuje Tina Fortič Jakopič. Kralj je bil slikar, grafik, risar, ilustrator, kipar, občasno pa se je ukvarjal tudi z arhitekturo in oblikovanjem. Poosebljal je renesančno idejo »uomo universale « v pomenu vsestranskega in vseprisotnega umetnika.

Velja za enega glavnih predstavnikov slovenskega ekspresionizma pa tudi za protagonista nove stvarnosti z močno poudarjeno socialnokritiško noto. Po vojni ga najdemo tudi v pregledih socrealističnega slikarstva, hkrati pa je tudi vseskozi prisoten kot umetnik, ki je poslikal mnoge cerkve na Primorskem.

Tone Kralj, slika Rapallo (detajl), razstava Kruha in iger, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Najprej je bil izrazit modernist, nato je izoblikoval sebi lasten slog

V začetnem obdobju je predstavljen kot izrazit modernist, ki pa se hkrati v sočasni modernizem pogosto ne vklaplja. Opredelitev njegove umetnosti je izmuzljiva in vsebuje elemente različnih izraznih stilov, saj je Kralj na eklektičen način izoblikoval sebi lasten slog, danes močno prepoznaven.

Vendar se Kralj ni zapisal v skupno zavest le zaradi samoniklega, ekspresivno-slikovitega stila, temveč je v enaki meri pomembna tudi tematika njegovih del. Ta je vseskozi močno vezana na kritiko družbenega dogajanja, osredotočena na razpoloženje slehernika, njegovo stisko in posledice, ki mu jih zadajo širše politične situacije. Tudi v prizorih intimnega sveta je kritika realne situacije kolektiva jasno zaznana.

Tone Kralj, slika Rapallo (detajl), razstava Kruha in iger, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Slovenskim prebivalcem in pojem upora v sliki

Prav v likovnih delih, ki so nastala v času druge svetovne vojne, je ta kritika prišla še najbolj neposredno do izraza, je v katalogu zapisala Tina Fortič Jakopič. Takrat so nastala dela, kot so Cirkus Nazi, Rapallo, Primorski kurent in poslikave v župnijskih cerkvah sv. Mihaela v Lokvi ali sv. Vida na Šentviški Gori, ki veljajo za simbol kljubovanja proti fašizmu in raznarodovanju. Bolj ko so bile slovenska beseda, kultura in misel prepovedane, bolj so bila Kraljeva dela kritična in so vsebovala jasne obsodbe nasilja v podobi predstavnikov fašizma.

Že v času nastanka so bila ta dela spodbuda slovenskim prebivalcem in pojem upora v sliki. Danes veljajo za poveden dokument časa, primer drzne samosvoje ustvarjalne poti umetnika in tudi primer moči oziroma vpliva, ki jo lahko ima umetnost v družbi.

Tone Kralj, slika Cirkus Nazi (detajl), razstava Kruha in iger, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Slika Streljanje talcev, 13. 10. 1942

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije hrani več likovnih del Toneta Kralja, med njimi slike, risbe in grafike. Največ teh del izhaja iz obdobja druge svetovne vojne ali se motivno veže nanj.

Od začetkov muzeja je del zbirke tudi slika Streljanje talcev, 13. 10. 1942, ki je bila razstavljena tudi na prvi občasni razstavi takratnega Muzeja narodne osvoboditve v Cekinovem gradu leta 1952.

Likovno delo je pravzaprav dvostranska slika, saj je na hrbtno stran platna vključen še en motiv, ki ga je naslikal Tone Kralj, vendar je bil delno prekrit z barvnim premazom. Naslikana upodobitev je bila sicer delno prepoznavna, vendar je barvni premaz v veliki meri onemogočal celovito raziskovanje likovnega dela.

Odprla se je dilema, kako nadaljevati, odstraniti premaz ali ne

Odprla se je dilema, kako nadaljevati, odstraniti premaz ali ne, ter kako raziskati delo s čim manjšim poseganjem v umetnino. Že na prvi pogled je bilo jasno, da gre za razgibano in vsebinsko obsežno umetniško delo.

Strokovnjaki so se zavedali, da umetnik slike na hrbtni strani platna nikoli ni predstavil javnosti in jo je morda sam prekril z barvnim premazom. Delo jih je zaradi kakovosti in kompleksne naslikane vsebine zelo pritegnilo, zato so sklenili, da se lotijo raziskovanja slike.

Leta 2020 so v muzeju v želji po razjasnitvi zgodbe nastanka tega dela in njegove vsebine k posvetu povabili strokovno komisijo, s katero so po premisleku sklenili, da delo podrobneje raziščejo in premaz odstranijo v sodelovanju z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Tone Kralj, slika Panem et circenses, razstava Kruha in iger, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Zanimiv umetnikov komentar vojnega dogajanja

Po izvedbi konservatorsko-restavratorskega posega na sliki se je prikazalo zanimivo delo z naslovom Panem et circenses (Kruha in iger). Gre za vsebinsko in kompozicijsko kompleksno delo, ki ga je slikar naslikal leta 1942, in obravnava sočasno politično situacijo in pozicijo posameznikov znotraj nje.

Tone Kralj, slika Panem et circenses (zgornji del slike), razstava Kruha in iger, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Z različnih vidikov spodbuja premislek k (ne)sodelovanju slehernika v kolesju teme kruha in iger, ki je aktualna v različnih zgodovinskih obdobjih. Odpira vprašanja angažiranja posameznika v kritičnih situacijah, njegove vesti, labilnosti, informiranosti in samostojnosti.

Poleg tega slika predstavlja zanimiv vpogled in umetnikov komentar vojnega dogajanja, in sicer v realnem času, tako rekoč sočasno s takratnimi dogodki. Ker je slika vsebinsko bogata, je njena analiza zahtevno delo, ki kliče k interdisciplinarnemu pristopu.

Tone Kralj, slika Panem et circenses (spodnji del slike), razstava Kruha in iger, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Kraljeve umetnine vzbujajo vprašanja, zanimiva za različne vede

Umetnost Toneta Kralja vztrajno spodbuja posameznike, da se lotevajo raziskovanja njegovega opusa na različne načine. Zaradi razpršenosti njegovih del po širšem geografskem območju, pogoste ikonografske zapletenosti del in raznolikih likovnih izrazov, lahko njegovo umetnost raziskujejo z vidika različnih znanstvenih disciplin, katerih izsledki se dopolnjujejo in tako bogatijo znanje o umetniku.

Ker Kraljeve umetnine vzbujajo vprašanja, zanimiva za različne vede, med drugim umetnostnozgodovinske, zgodovinske, konservatorsko-restavratorske in naravoslovne, so želeli z razstavo osvetliti različne poglede na primeru slike Panem et circenses. Pri raziskovanju slike je namreč postalo povsem jasno, da je tovrstno sodelovanje ključno pri pripravi celovite analize likovnih del.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, z odprtja razstave Kruha in iger, slikarskih del Toneta Kralja. FOTO: Ivo Žajdela

Slika ni bila le premazana, ampak tudi občutno obrezana

Vsak izmed strokovnjakov je likovno delo preučeval s svojimi izhodišči in svojim znanjem. Posledično tudi njihove ugotovitve skupaj predstavljajo večji doprinos k vedenju o dotični Kraljevi umetnini, kot bi jih prinesla le analiza posamezne discipline.

V vsebinsko bogat katalog razstave so vključili prispevke sodelujočih, ki likovno delo obravnavajo znotraj vidika različnih strok, z različnimi pristopi in metodami.

Tudi z naravo prispevkov v tem katalogu želijo v muzeju poudariti komplementarnost znanj in pomen širšega dojemanja raziskovanja dediščine. Ob tem avtorica razstave in večine prispevkov v katalogu Tina Fortič Jakopič poudari, da sama raziskava in interpretacija dela Panem et circenses temeljita le na delu nekdanje slike, saj je bilo platno obrezano.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, z odprtja razstave Kruha in iger, slikarskih del Toneta Kralja; avtorica razstave Tina Fortič Jakopič. FOTO: Ivo Žajdela

Številna Kraljeva dela so nastala v zelo tveganih okoliščinah

Tina Fortič Jakopič pojasnjuje, da če so želeli pomensko večplastno sliko Panem et circenses smiselno umestiti v umetnikov opus, so jo morali predstaviti sočasno z drugimi umetnikovimi deli, ki jih hranijo tudi v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ter drugimi Kraljevimi ključnimi deli, ki so nastala v istem časovnem obdobju.

Številna med njimi so nastala v zelo tveganih okoliščinah in so se ohranila zaradi sodelovanja podobno mislečih in zavednih posameznikov. Dela iz svojih zbirk so za razstavo Kruha in iger. Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945 posodili Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Notranjski muzej Postojna, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Pokrajinski muzej Koper, Tolminski muzej in Umetnostna galerija Maribor.

Vpogled v slikarstvo Toneta Kralja iz njegovega izrazito plodnega obdobja

Fotografsko gradivo so si izposodili iz Moderne galerije in Arhiva Toneta Kralja. Z razstavo podajajo vpogled v slikarsko produkcijo Toneta Kralja iz njegovega umetniško izrazito plodnega obdobja, in sicer s predstavitvijo njegovih slik na platnu.

Reprodukcije sočasnih cerkvenih poslikav so prav tako zastopane na razstavi, vendar v manjšem obsegu, saj so pozornost usmerili predvsem v dela, ki niso nastala po naročilu.

Katalog razstave ima 120 strani velikega formata. V njem je deset prispevkov. Uvod je napisal največji poznavalec Toneta Kralja dr. Igor Kranjc. Šest prispevkov je napisala avtorica razstave Tina Fortič Jakopič (Biografija, Tone Kralj v 30. in 40. letih, Zgodovina slike Streljanje talcev, 10. 10. 1942, Potek raziskovanja hrbtne strani slike Streljanje talcev, 10. 10. 1942, Kruha in iger in slikarstvo Toneta Kralja). Zoja Bajde in Petra Bešlagić sta podrobno predstavili proces restavriranja slike Panem et circenses. Naslov prispevka soavtorja razstave Marka Ličine je Uniforme, bodala, vrvice in škornji: kako brati Toneta Kralja?

Rodil se je leta 1900 v kmečki družini v Zagorici pri Dobrepolju

Tone Kralj se je rodil leta 1900 v kmečki družini v Zagorici pri Dobrepolju. Gimnazijo je obiskoval v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Njegovo šolanje je za kratek čas prekinila vojna, zato je maturiral kasneje.

Na umetniško pot je sledil svojemu starejšemu bratu Francetu Kralju, ki je ostal vse do sredine 20. let umetnikov odločilni vzor. Skupaj sta raziskovala premene ekspresivnega izraza v umetnosti in pogosto skupaj razstavljala. Kasneje sta se poti bratov razšli tako v izraznem kot tudi v zasebnem pogledu.

Izpopolnjeval se je in razstavljal tudi po Evropi

Leta 1921 se je Tone Kralj z Božidarjem Jakcem odpravil na študij kiparstva v Prago, kjer se je navdušil tudi nad grafiko, a se je že čez dve leti vrnil. Sledila so leta različnih naročil, razstav doma in v tujini, med drugim tudi na Beneškem bienalu.

Leta 1928 se je poročil z Maro Jeraj, učenko njegovega brata Franceta na Tehnični srednji šoli. Pogosto sta skupaj ustvarjala, saj je bila tudi Mara umetnica, keramičarka, kiparka, kostumografinja in oblikovalka lutk. Leta 1932 se jima je rodila hči Tatjana.

V letih, ki so sledila, se je Kralj izpopolnjeval v Parizu, Benetkah in na Dunaju, ob tem pa je sodeloval na številnih razstavah, med drugim v Milanu, Padovi, Amsterdamu, Bruslju, Strasbourgu, Beogradu, Parizu, Rimu, Zagrebu in na Dunaju.

Kralj je bil ves čas močno vezan na Primorsko

Kralj je bil ves čas močno vezan na Primorsko, kjer je preživel večino časa med drugo svetovno vojno. Ta prostor je zaznamoval predvsem s svojim angažiranim cerkvenim slikarstvom, ki je prikrito, a hkrati jasno kritiziralo vzpon fašizma in njegove posledice.

Leta 1939 se je moral zaradi varnosti umakniti; vpisal se je na študij arhitekture v Benetke in Rim. Že naslednje leto se je vrnil na Primorsko in vztrajal pri slikanju religioznih prizorov, polnih simbolov slovenskega naroda in zločinov fašističnega okupatorja. V tem času je skrivaj ustvaril tudi dela, s katerimi se je še bolj neposredno odzval na politične dogodke in vojne grozote. Eno izmed teh del je bila tudi slika Panem et circenses.

Večino del tega obdobja je oktobra 1945 predstavil na razstavi v Jakopičevem paviljonu. V katalogu je dela pospremil s svojimi komentarji, s katerimi je razložil vsebino naslikanega, vzgibe svojega ustvarjanja in predstavil svoj kritičen pogled na medvojno dogajanje. Te umetnikove besedne interpretacije del so vključili tudi na razstavi Kruha in iger. Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945.

Tudi po vojni je nadaljeval s cerkvenim slikarstvom

Po vojni se je Kralj za kratek čas posvetil upodabljanju socrealističnih tem izgradnje nove domovine, vendar je kljub temu ves čas ostal zvest svoji izrazni likovni govorici.

Tudi kasneje je nadaljeval s cerkvenim slikarstvom, močno prepoznaven pa je bil tudi v ilustraciji in grafiki. Nadaljeval je z razstavljanjem doma in tudi v tujini. Med drugim je sodeloval na razstavah v Ljubljani, Beogradu, Pekingu, Zagrebu, Moskvi, Varšavi, Bratislavi in Zürichu. Sodeloval je tudi na razstavi Mednarodnega bienala grafike v Ljubljani.

Kot mesto počitka si je izbral Kostanjevico na Krki

Za svoje delo je leta 1950 prejel Levstikovo nagrado za ilustracije Pravljice o carjeviču Jeruslanu Igorja Šiliha in leta 1972 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Pogosto se je vračal na Primorsko, konec življenja pa je preživel v Kostanjevici na Krki, kjer so leta 1970 priredili njegovo retrospektivno razstavo, leta 1974 pa uredili stalno razstavno postavitev. Kot mesto počitka si je izbral Kostanjevico na Krki. Umrl je 9. septembra 1975.