Zavetnik: Vzhodne Indije, Portugalske, Goe, Tomaževih otokov, Vatikana, Urbina, Parme in Rige; arhitektov, gradbenikov, geometrov, tesarjev, kamnosekov in teologov; priprošnjik proti bolečinam v hrbtu, za dobro poroko.

Atributi: Knjiga ali svitek, sulica in meč, kotnik (bil naj bi graditelj pri kralju Gandafarju), kelih, kamenje, srce ali kamnita kocka.

Cerkve: Posvečenih mu je 32 cerkva, iz njegovega imena so nastali priimki (Tomažič, Tomažin, Tomc) in imena nekaterih krajev (Stomaž, Št. Tomaž, Tomačevo).

Običaji: Po prastarem izročilu naj bi oznanjal evangelij v Indiji, zato ga ima indijska Cerkev za svojega ustanovitelja. Legenda pravi, da naj bi se srečal s sv. tremi kralji, jih krstil in postavil za škofe.

Sveti Tomaž, apostol


^»Ni se po naključju zgodilo, da Tomaž ni veroval in da mu je Jezus pustil dotakniti se svojih ran, pač pa po božji previdnosti. Dvomeči učenec se je dotaknil ran na telesu svojega Učenika in s tem ozdravil rane naše nevere. Tomaževa nevera je naši veri več koristila kakor vera drugih apostolov; zakaj ko je on po dotiku postal veren, je nam odvzel vsak dvom in utrdil našo vero.« (sv. Gregor)

Ime: Tomaž je svetopisemsko ime, izhaja iz latinskega in starogrškega imena Thomas, to pa iz aramejske besede toma, kar pomeni »dvojček«. Isti pomen ima ime Didymus, Didim. Starejši pisatelji ga imenujejo tudi Juda Tomaž.
Naziv: neverni Tomaž.
Rojen: V prvem stoletju, okoli Kristusovega rojstva.
Kraj rojstva: Galileja (Trahonitida), po ustnem izročilu mesto Paneas.
Umrl: 21. decembra 72.
Kraj smrti: Mailapur pri Madrasu (Chennai) v Indiji (hrib sv. Tomaža).
Družina: Ker je bil ribič in se je moral preživljati z delom svojih rok, domnevajo, da je bil doma iz preproste družine.
Evangeliji: Največ o njem izvemo iz Janezovega evangelija. On je tisti, ki je pripravljen, da gre z Jezusom tudi v smrt (»Pojdimo še mi, da z njim umrjemo.«), on ima pogum, da izpove dvom vseh (»… ne vemo, kam greš, kako bi mogli vedeti za pot?«) in on se, potem ko se sam prepriča, z vsem srcem oklene Vstalega (»Moj Gospod in moj Bog!«).
Delovanje: Po prastarem izročilu naj bi oznanjal evangelij v Indiji, zato ga ima indijska Cerkev za svojega ustanovitelja. Legenda pravi, da naj bi se srečal s sv. tremi kralji, jih krstil in postavil za škofe.
Apokrif: Obstaja apokrifni Tomažev evangelij, ki je nepovezana zbirka Jezusovih izrekov, kratkih prizorov in dialogov.
Mučeništvo: O njegovi mučeniški smrti govori več virov: na misijonskem potovanju naj bi ga neki pogan zahrbtno zabodel z mečem ali sulico oz. naj bi ga štirje vojaki po ukazu kralja Mazdaja prebodli s sulicami. Tretji vir poroča, da so ga med molitvijo pogani potolkli s palicami in kamni.
Zavetnik: Vzhodne Indije, Portugalske, Goe, Tomaževih otokov, Vatikana, Urbina, Parme in Rige; arhitektov, gradbenikov, geometrov, tesarjev, kamnosekov in teologov; priprošnjik proti bolečinam v hrbtu, za dobro poroko.
Upodobitve: Sprva so ga upodabljali kot mladostnika brez brade, kasneje pa z njo, da ga ne bi zamenjevali z Jezusom. Največkrat pa je upodobljen v prizoru, kako se dotika Jezusovih poveličanih ran.
Atributi: Knjiga ali svitek, sulica in meč, kotnik (bil naj bi graditelj pri kralju Gandafarju), kelih, kamenje, srce ali kamnita kocka.
Pri nas: Posvečenih mu je 32 cerkva, iz njegovega imena so nastali priimki (Tomažič, Tomažin, Tomc) in imena nekaterih krajev (Stomaž, Št. Tomaž, Tomačevo).
Pregovori: O Tomažu vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje. Kadar dan se povečuje, zima brije le še huje. Tomažev dež je prišel po rž.
Goduje: Do reforme koledarja 21. decembra, sedaj 3. julija.