V ponedeljek, 4. marca 2024, je bila na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Tomaževa proslava, kjer so slovesno podelili diplome, priznanja in Tomaževo nagrado. Pričela se je z mašo v stolnici in nadaljevala v veliki dvorani s slavnostno akademijo. 

Somaševanje v stolnici. FOTO: Tatjana Splichal

Teologija mora pozorno poslušati vero ljudstva

Mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ob somaševanju škofov in profesorjev Teološke fakultete, ki se je študentom in vsem, ki sodelujejo v študijskem procesu zahvalil za poslanstvo, ki ga opravljajo v Cerkvi in družbi. Spomnil je, da mora teologija pozorno poslušati vero ljudstva, da jo bo poznala in jo tudi prav nagovarjala. »Obenem mora spremljati tokove in težnje družbe ter njenih usmeritev, da pravočasno zazna, kaj se v družbi dogaja, in da iz molitve, iz Svetega pisma, iz živega izročila Cerkve in s teološkim znanjem oceni dogajanje, ali kot je dejal Salomon, se uči razlikovati med dobrim in hudobnim, ter z jasno besedo pokaže, kaj je dobro, ki vodi v življenje, in kaj je hudobno, ki prinaša smrt. S takšno držo nekdo, ki govori o Bogu, pa naj bo voditelj ljudstva, teološki strokovnjak ali pa mistik, v resnici postane strežnik vseh, čeprav je po merilih sveta velik, morda celo največji.«

Nagovor nadškofa Stanislava ZoretaNa slavnostni akademiji so navzoče pozdravili véliki kancler Teološke fakultete nadškof Stanislav Zore, dekan dr. Janez Vodičar in prorektor Univerze v Ljubljani dr. Anton Ramšak.

Svetna in sveta zgodovina v razmišljanjih visokosrednjeveških teologov

Letošnji slavnostni govorec je bil dr. Matjaž Ambrožič, ki je predavanje naslovil Svetna in sveta zgodovina v razmišljanjih visokosrednjeveških teologov. Kot je pojasnil, gre za tematiko o razmerju med svetno in sveto zgodovino, ki je vedno aktualna, tudi v današnjih časih, ko širom sveta številni doživljajo apokaliptično zlo.

Na historiološkem področju je eden od osnovnih problemov vprašanje trajanja časa. Človek zaradi svoje narave išče modele za razumevanje zgodovinskih dogodkov. Tako se mu postavljajo tri temeljna vprašanja: o redu dogodkov, o načinu njihove realizacije in o njihovem cilju. V krščanski viziji imajo vsi dogodki cilj. Zgodovina ima smisel zato, ker njen potek usmerja Bog.

Razmerje med »svetno« in »sveto« zgodovino je kompleksno. V osnovi gre za poizkus, kako dati (znanstveni) odgovor na vprašanje, ki se tiče odnosa med človeško zgodovino in zgodovino odrešenja (skovanka iz 19. stoletja).

Letošnji predavatelj je bil dr. Matjaž Ambrožič. FOTO: Tatjana Splichal

Vprašanje odnosa med človeško zgodovino in Božjim odrešenjem

Teologija zgodovine skuša dati odgovor na vprašanje odnosa med človeško zgodovino in Božjim odrešenjem v Jezusu Kristusu. »Sveta zgodovina« odgovarja ravnanju in delovanju Boga v zgodovini, v kateri odločilne etape predstavljajo dejanja Božjega razodevanja.

Na drugi strani imamo »svetno zgodovino«. Njen smisel najde le tisti, ki ima vero, saj brez nje zgodovina nima pomena, ker se zgodovina odrešenja realizira znotraj človeške zgodovine in jo prepleta kot rdeča nit. Torej je človeška zgodovina hkrati tudi zgodovina odrešenja, v kateri se človek svobodno odloča za ali pa proti odrešenju.

Zgodovinski in teološki pristop sta istočasno avtonomna in komplementarna. Tako filozofija zgodovine kot teologija zgodovine skušata razložiti, zakaj obstaja to, kar resnično obstaja; zakaj so se zgodili dogodki, ki so se resnično zgodili.

Ena od skupin prejemnikov priznanj z dekanom Janezom Vodičarjem. FOTO: Tatjana Splichal

Pogledi visokosrednjeveških teologov na periodizacijo zgodovine

Zatem je podal poglede visokosrednjeveških teologov na periodizacijo zgodovine, saj so se z omenjenimi vprašanji ukvarjali tudi nekateri visokosrednjeveški teologi. Ključ za razumevanje zgodovine pri takratnih teologih je še vedno ostajal v vračanju k Avguštinovi doktrini o »dveh mestih« ali pa h konceptu nasledstva štirih kraljestev. Za srednjeveškega človeka je Božja prisotnost v zgodovini očitna realnost, ki se manifestira v toku dogodkov pa tudi v periodizaciji zgodovine. Univerzalno zgodovino so razumeli kot proces časa sveta. Za tiste, ki so jo razumeli kot zgodovino odrešenja, sta bila najvažnejša dogodka stvarjenje in učlovečenje.

Eno najznamenitejših univerzalnih kronik je napisal Oto iz Freisinga (1114–1158). Podpiral je koncept »translatio imperii«. Šlo je za idejo o prenosu »četrtega kraljestva«, to je rimskega cesarstva od Cezarja (Avgusta) preko Bizantincev na Franke in po njih na nemške cesarje. Propad »četrtega kraljestva« naj bi pomenil prihod Antikrista, česar pa so se v srednjem veku nadvse bali, saj bi pomenil konec sveta. Za Ota sta obstajali dve državi: časna in večna, svetna in nebeška; ena od hudiča, druga od Kristusa. Poistovetil ju je kar s cesarstvom in Cerkvijo.

Pomemben avtor je bil tudi benediktinski opat Rupert iz Deutza (+1130). Delovanje Presv. Trojice je delil na tri dobe: od stvarjenja luči do padca prvega človeka, od padca prvega človeka do trpljenja drugega Človeka, Jezusa Kristusa, od Kristusovega vstajenja pa vse do konca časov, do vstajenja mrtvih. Prva doba je delo Očeta, druga Sina, tretja je delo Svetega Duha. Tudi on je delil zgodovino odrešenja na sedem delov.

Ena od skupin prejemnikov priznanj z dekanom Janezom Vodičarjem. FOTO: Tatjana Splichal

Zdrs moči in kulture od Vzhoda k Zahodu

Svojevrsten predhodnik Joachima da Fiore je bil Anzelem iz Havelberga (+1158). Po njegovem mnenju naj bi zgodovina od prvega do poslednjega Adama »napredovala« po sosledju različnih dob, še prav posebno pa po dogodku nove dobe Svetega Duha, ki bo prelomila s kontinuiteto. Njegova doktrina v bistvu ni govorila o napredovanju zgodovine, pač pa o njeni prenovi. Telo Cerkve vodi in poživlja Sveti Duh, ji daje številne svoje darove ter obuja velike ljudi, heroje vere.

Hugo od sv. Viktorja je leta 1113 vstopil v opatijo sv. Viktorja v Parizu. V delu De sacramentis christianae fidei je delil univerzalno zgodovino v tri kraljestva: kraljestvo naravnega zakona (od stvarjenja), kraljestvo hebrejskega zakona (od Abrahama), kraljestvo milosti (od Kristusa). Osrednji dogodek je bil učlovečenje, Kristusov prihod na zemljo. Po sledeh antičnih avtorjev je poudaril zdrs moči in kulture od Vzhoda k Zahodu. To učenje je sprejel tudi njegov učenec Oto iz Freisinga.

Ena od skupin prejemnikov priznanj z dekanom Janezom Vodičarjem. FOTO: Tatjana Splichal

Teološko-zgodovinsko razglabljanje Joachima da Fiore

Govornik je pojasnil tudi kakšno je bilo teološko-zgodovinsko razglabljanje Joachima da Fiore. Interpretacija svetopisemskih prerokb, z ozirom na zgodovino in na prihodnost Cerkve, je bila glavna tema Joahimovih del. Zastopal je idejo o razvijajoči se zgodovini, ki vodi k vedno bolj dobremu in se pne od Božjega dela stvarjenja sveta preko Jezusa Kristusa in dobe Cerkve k »tretji dobi« Svetega Duha, ki naj bi pripomogla k radikalni reformi tedanje sekularizirane Cerkve.

Mistična osnova njegovega učenja je nauk o »Večnem evangeliju«, ki je utemeljen na interpretaciji knjige Razodetja (Rz 14, 6). Po njegovem so tri dobe (stanja) sveta, ki odgovarjajo trem osebam Presvete Trojice. V prvi dobi je vladal Oče, ki je predstavljal moč in zanosen strah ter mu odgovarja razdelitev Stare zaveze. Nato je bila Modrost, ki je bila skrita na veke, razodeta v Sinu, kar odgovarja Katoliški Cerkvi Nove zaveze. Tretja doba kraljestva Svetega Duha bo prišla s podelitvijo univerzalne ljubezni, ki bo izhajala iz Kristusovega evangelija, vendar pa bo nadkrilila njegovo črko, saj v njej ne bo potrebe po disciplinarnih ustanovah.

Predavanje dr. Matjaža Ambrožiča

Prejemnica Tomaževe nagrade Nastja Stane in mentorica Tanja Repič Slavič. FOTO: Tatjana Splichal

Dobitnica Tomaževe nagrade je Nastja Stane

Predavanju je sledila podelili diplomskih listin, priznanj in Tomaževe nagrade, ki jo Teološka fakulteta vsako leto podeli najbolj izstopajočim diplomskim ali magistrskim delom. Letos so jo podelili Nastji Stane za magistrsko delo z naslovom Razširjenost izkušnje spletnega groominga in povezava s samopodobo mladostnikov. 

Mentorica Tanja Repič Slavič je v utemeljitvi dejala, da je nagrajenka v magistrskem delu raziskovala zelo aktualno problematiko prisotnosti in razširjenosti izkušnje spletnega groominga med mladostniki ter povezavo z njihovo samopodobo. Spletni grooming je proces, s katerim odrasla oseba zgradi zaupljivo spletno razmerje in pridobi vpliv na mladoletnika, da bi dosegla določeno vrsto spolne interakcije, bodisi na spletu bodisi zunaj spleta, v resničnem življenju. Doslej v Sloveniji še ni bila opravljena tako obširna raziskava z omenjenega področja, v njej je sodelovalo kar 915 udeležencev, ki so obiskovali 8. in 9. razred osnovne ter 1. in 2. letnik srednje šole. Nagrajenka je v svojem delu jasno opredelila raziskovalni problem in metodološki pristop. V ta namen si je zastavila šest hipotez, ki so se navezovale na zadnje leto uporabe spleta med mladostniki ter ugotavljala tako primerjavo pogostosti izkušnje spletnega groominga med fanti in dekleti (ločeno po spolu) kot tudi različne strategije spletnih storilcev. Pri strategijah se je osredinila na strategije zavajanja, zanimanja za žrtvino okolje, strategijo obdarovanja, seksualizacije in agresije. Nenazadnje je nagrajenka predpostavljala tudi povezavo z nižjo samopodobo in pogostejšo uporabo spletnega groominga glede na spol.

Pomemben znanstveni doprinos za Slovenijo

Mentorica je izpostavila glavne ugotovitve raziskave. Večina udeležencev raziskave je imela v zadnjem letu vsaj eno izkušnjo spletnega groominga. Dekleta so imela, v primerjavi s fanti, pogosteje izkušnjo spletnega groominga, prav tako je bila pri njih pogosteje uporabljena strategija seksualizacije. Med udeleženci so imeli starejši od 15 let pogosteje izkušnjo spletnega groominga kot udeleženci mlajši od 15 let. Mladostniki z nižjo samopodobo so imeli statistično pomembno pogosteje izkušnjo spletnega groominga kot njihovi vrstniki z višjo samopodobo.

Kot je dejala Repičeva, raziskava osvetljuje pomembno dejstvo, da je spletni grooming mladostnikov prisoten tudi v Sloveniji. Zavedanje tega lahko pripomore k oblikovanju preventivnih programov oziroma uvrstitev spletnega groominga kot potencialnega tveganja v že obstoječe programe za varno rabo spleta. Prav tako bi bilo potrebno s tem znanjem opremiti ne samo starše, ampak tudi pedagoške in druge strokovne delavce, ki delajo z otroki in mladostniki.

Ker je magistrica Nastja Stane v svoji nalogi s temeljitim pregledom domače in tuje literature ter z njenim doslednim navajanjem, pokazala, da zelo obvlada širino in poglobljenost teoretske zasnove in ker je njeno delo metodološko korektno ter opravljeno z največjo mero samostojnosti, obenem pa predstavlja tudi pomemben znanstveni doprinos za Slovenijo, ji je mentorica Tanja Repič Slavič iskreno čestitam za prejem zaslužene Tomaževe nagrade in ji s ponosom zaželela, da ji znanje, ki ga je pridobila na študiju, koristi na vseh poteh in v vseh odnosih njenega življenja.

Dekan Teološke fakultete Janez Vodičar s sodelavci, drugi z desne je letošnji naj profesor Branko Klun, drugi z leve pa naj strokovni delavec Miha Pate. FOTO: Tatjana Splichal

Za najboljšega profesorja so študenti izbrali Branka Kluna

Vsako leto študentje izberejo tudi najboljšega asistenta, profesorja in strokovnega sodelavca na fakulteti v preteklem študijskem letu. Utemeljitve je prebral predsednik Študentskega sveta Teološke fakultete Nejc Leskovar. Priznanje za najboljšega profesorja je prejel Branko Klun. V utemeljitvi je dejal, da je profesor Klun izjemen predavatelj, katerega predavanja niso le intelektualni izziv, temveč tudi pravo doživetje. »S svojo globoko strokovnostjo in jasnostjo izražanja uspešno prenaša kompleksne filozofske koncepte na način, ki je dostopen ter razumljiv vsakemu študentu. Njegova sposobnost poenostavljanja abstraktnih idej ne zmanjšuje globine teme, ampak jo prav nasprotno, približa študentom na način, ki jih navduši in spodbuja k lastnemu razmišljanju. Vendar pa profesor Klun ni le izjemen intelektualec, temveč tudi človek s smislom za humor. Njegova sposobnost, da nasmeji študente tudi ob bolj zahtevnih filozofskih vsebinah, je izjemna. S takšnim pristopom ne le olajša proces učenja, temveč tudi ustvarja sproščeno in prijetno učno okolje.«

Študentje so za najboljšo asistentko izbrali Barbaro Kreš. FOTO: Tatjana Splichal

Priznanje za najboljšo asistentko je prejela Barbari Kreš

Priznanje za najboljšo asistentko so podelili Barbari Kreš. »Njena predavanja so zelo kakovostna, res si vzame čas, da razloži snov. To ne le odraža njeno predanost poučevanju, temveč tudi njeno zavezanost k visoki kakovosti učenja. Gospa Kreš se izkaže tudi pri pripravi gradiva za predavanja, predvsem s svojimi odličnimi PowerPoint predstavitvami. Njeno temeljito delo pri pripravi gradiva omogoča študentom lažje razumevanje in sledenje kompleksnim temam. Vendar pa gospa Kreš ni le strokovnjakinja, temveč tudi izjemno nasmejana oseba. Njen pozitiven in prijazen pristop ustvarja prijetno vzdušje med predavanji, kar študentom omogoča boljše učenje ter sproščeno okolje. Poleg tega gospa Kreš s svojimi sprotnimi nalogami spodbuja študente k razmišljanju in oblikovanju lastnega mnenja. Njeno prizadevanje za spodbujanje kritičnega razmišljanja med študenti je neprecenljivo za njihov akademski razvoj. Njeno delo pomembno prispeva k izobraževanju naših študentov in oblikovanju njihovega kritičnega razmišljanja.«

Priznanje za najboljšega strokovnega delavca je prejel Miha Pate. FOTO: Tatjana Splichal

Priznanje za najboljšega strokovnega delavca je prejel Miha Pate

Kot je v obrazložitvi dejal Nejc Leskovar, je Miha Pate tisti, na katerega se lahko študentje vedno zanesejo, ne glede na to, kakšen izziv ali vprašanje imajo. »Izkazuje se z izjemno zavzetostjo in predanostjo svojemu delu. Vedno je pripravljen hitro in učinkovito pomagati. Njegova pripravljenost za odziv in pomagati študentom, ne glede na okoliščine, je neprecenljiva. Po zaslugi Mihe Pateja postaja življenje na fakulteti lažje in bolj učinkovito. Njegovo delo ne le olajšuje administrativne procese, temveč tudi ustvarja prijetno okolje, kjer se študentje počutijo podprte in dobrodošle. Njegova prisotnost na fakulteti pripomore k boljšemu doživljanju študentskega življenja.«

Z glasbo so prireditev obogatili pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Zbor Bogoslovnega semenišča, trio kljunastih flavt (Mateja Bajt, Eva Majcen in Kristina Martinc).

Tomaževa proslava, diploma, veselje ob zaključku študija. FOTO: Tatjana Splichal

1/14