Mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki se je študentom in vsem, ki sodelujejo v študijskem procesu zahvalil za poslanstvo, ki ga opravljajo v Cerkvi in družbi. Prosil in spodbujal jih je, da v povezanosti z Jezusom Kristusom, v poglabljanju v njegovo besedo dobivajo potrebno slanost in svetlobo, s katerima bodo mogli odgovoriti na vprašanja ter iskanja, s katerimi ljudje iščejo smisel in pot naprej.

Pozdrav nadškofa Stanislava Zoreta. FOTO: Ivo Žajdela

Nagovor nadškofa Stanislava Zoreta lahko preberete TUKAJ

Slavnostni govorec dr. Mari Jože Osredkar je govoril o molitvi

Na slavnostni akademiji so navzoče pozdravili véliki kancler Teološke fakultete in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, dekan dr. Janez Vodičar, rektor Univerze v Ljubljani dr. Gregor Majdič in gosta z dveh hrvaških fakultet. Letošnji slavnostni govorec je bil dr. Mari Jože Osredkar, ki govoril o molitvi. Dejal je, da v predavanju ne namerava le povzemati že napisanih razprav o molitvi. Izhajajoč iz relacijske teorije francoskega misleca Guya Lafona, ki jo je postopoma razvil v svojih delih, posebno v knjigi Le Dieu commun, je predstavil izvirno razmišljanje o dejavnosti, ki jo izkušamo in prakticiramo verniki.

Pozdrav dekana Janeza Vodičarja. FOTO: Ivo Žajdela

Relacijska teorija Guya Lafona lahko razjasni veliko vprašanj, ki se dotikajo molitve. Zato se mu je zdelo primerno, da o molitvi spregovori z načinom Lafonovega razmišljanja. Omejil se je na krščansko razumevanje molitve, ki jo je predstavil v treh korakih: molitev kot verbalna komunikacija z Bogom, molitev kot osebni odnos z Bogom in molitev kot izpolnjevanje Božje volje.

Predavanje dr. Marija Jožeta Osredkarja. Foto: Ivo Žajdela

Molitev je sposobnost prepoznavanja Božje prisotnosti v Njegovi odsotnosti

Predavatelj je poudaril, da dejstvo, da v človekovem besednjaku obstaja beseda Bog, daje vedeti, da Bog ne presega človeka v absolutnem pomenu besede – ker ga namreč človek pozna oz. o Njem govori. »Veren človek pa ne le, da o Njem govori, temveč z Njim komunicira na verbalen in oseben način in v času ter prostoru prepoznava Njegovo delovanje. Molitev pa ni zgolj komuniciranje z Bogom, temveč je molitev tudi komuniciranje z osebami, ki ne živijo več v prostoru in času. Edini način povezave z odsotnimi – z našimi rajnimi – je molitev. Kristjani prepoznavamo tudi prisotnost naših rajnih v njihovi odsotnosti; in tako ohranjamo odnos z njimi.

Skratka, molitev je udejanjanje vere; je udejanjanje sposobnosti prepoznavanja Božje prisotnosti v Njegovi odsotnosti. Lahko bi rekli: Čim več molitve, globlja je vera. Pravzaprav pa je molitev začetek verovanja. Srednjeveškega misleca Pascala je nekdo vprašal, kaj naj naredi, da bo veroval; torej, kaj naj naredi, da bo sposoben prepoznavati Božjo prisotnost v Njegovi odsotnosti. Pa mu je Pascal odgovoril: Poklekni in moli, pa boš veroval.«

Predavanje dr. Marija Jožeta Osredkarja v celoti najdete TUKAJ.

Predavatelj dr. Mari Jože Osredkar. FOTO: Ivo Žajdela

Sara Agrež in Liza Primc dobitnici Tomaževe nagrade

Predavanju je sledila podelili diplomskih listin, priznanj in dveh Tomaževih nagrad, ki jih Teološka fakulteta vsako leto podeli najbolj izstopajočim diplomskim ali magistrskim delom. Letos sta dobitnici Tomaževih nagrad dve študentki.

Sara Agrež je za svoje magistrsko delo izbrala tematiko zaključevanja terapevtskega procesa. Kot je dejala mentorica dr. Mateja Cvetek, jo je zanimalo, kako na zaključevanje terapevtskega procesa gledajo slovenski terapevti. Opravila je poglobljene intervjuje s terapevti različnih terapevtskih modalitet, nato pa zbrane podatke analizirala v skladu z metodologijo osnovane teorije. Na temelju skrbne in metodološko pravilne analize kvalitativnih podatkov je izpostavila ključne vidike zaključevanja terapevtskega procesa (kot to vidijo terapevti), nato pa iz njih izpeljala substantivno teorijo o zaključevanju terapevtskega procesa.

Sara Agrež je za magistrsko delo izbrala tematiko zaključevanja terapevtskega procesa. FOTO: Ivo Žajdela

Ugotovila je, da se terapevtski proces ne zaključi s slovesom med klientom in terapevtom, saj nekatere teme terapevtskega procesa ostajajo žive pri terapevtih in klientih tudi po zaključku. Avtorica je še posebej opozorila na teme, ki se pojavljajo v primerih manj običajnih ali ne izpeljanih zaključkov, na primer ko klient ne želi ali ne more več nadaljevati procesa, ko predčasno prekine terapevtski proces, odide brez slovesa, vse do primerov, ko klient umre.

Kljub pomembnosti je bila izbrana tematika v slovenskem prostoru doslej neraziskana. Sara Agrež je tako s svojim delom na znanstveno utemeljen in metodološko korekten način dopolnila dosedanje razumevanje zaključevanja terapevtskega procesa ter opozorila na vrzeli, na katere smo v slovenskem prostoru premalo pozorni.

Liza Primc: Versko življenje Sámijev skozi zgodovino

Mentor dr. Simon Malmenvall je v utemeljitvi Tomaževe nagrade dejal, da magistrsko delo Lize Primc z naslovom Versko življenje Sámijev skozi zgodovino prinaša obsežno, celovito in v slovenskem akademskem prostoru pionirsko študijo. S spretnim dopolnjevanjem religiološko-primerjalne in zgodovinske metode je posvečeno ključnim dogodkom, praksam in ustanovam na področju verovanja domorodnega severnoevropskega ljudstva Sámijev (Laponcev), ki živijo na severu Evrope, od začetkov pokristjanjevanja v 11. stoletju do sodobnosti, ki jo v tem primeru posebej zaznamujeta procesa sekularizacije in osmišljanja (pozabljene) identitete. Raziskovalka je veliko pozornosti v delu namenila misijonarski dejavnosti protestantskih državno-cerkvenih struktur med 17. in 19. stoletjem, vseskozi pa se pojavlja utemeljeno stališče o neločljivi prepletenosti verskega življenja s splošnimi družbenimi razmerami.

Liza Primc je Tomaževo nagrado prejela za raziskavo Versko življenje Sámijev skozi zgodovino. FOTO: Ivo Žajdela

Magistrsko delo je posebej dragoceno zaradi svojega ekumenskega naboja, Samiji so pretežno luterani, nekateri so pravoslavni, vse več se jih vrača v animizem. Dragoceno je tudi zaradi aktualnosti v luči sodobne občutljivosti do poprave zgodovinskih krivic, ki so bile prizadejane temu in drugim severnim domorodnim ljudstvom. V podobnem ključu je pomembnost spravnih procesov priznal papež Frančišek na svojem apostolskem potovanju v Kanadi julija leta 2022. Po svojem obsegu, izvirnosti in vsebinski zahtevnosti raziskava Lize Primc močno presega standardne okvire zaključnih del na magistrski stopnji.

Priznanje za najboljšo profesorico je prejela Marija Carmela Palmisano

Vsako leto študentje izberejo tudi najboljšega asistenta, profesorja in strokovnega sodelavca na fakulteti v preteklem študijskem letu. Utemeljitve je prebral predsednik Študentskega sveta Teološke fakultete Rok Dajnko.

Priznanje za najboljšo profesorico so študentje podelili izredni profesorici Mariji Carmeli Palmisano. »Profesorici z veseljem podeljujemo to priznanje, zaradi njenega strokovnega in spoštljivega pristopa do študentov. Prav tako sta vredni omembe njena prijaznost in velikodušnost pri pomoči študentom. Njena sposobnost jasnega in jedrnatega podajanja zapletenih tem je izjemna, svoje učne metode pa je vedno pripravljena prilagoditi potrebam svojih študentov. Poleg tega so njena predavanja vedno dobro pripravljena ter predstavljena na zanimiv in privlačen način. Profesorica je predana svoji veri in vrednotam, zato je vzor ne le kot profesorica, ampak nam je tudi zgled pristne krščanske vere.«

Priznanje za najboljšo asistentko je prejela Tanja Valenta

Študentje so za najboljšo asistentko izbrali Tanjo Valenta. FOTO: Ivo Žajdela

Priznanje za najboljšo asistentko podeljujejo Tanji Valenta zaradi njene prijaznosti in sposobnosti iskanja rešitev za vsako težavo. »Njena predanost študentom je izjemna, zlasti tistim s posebnimi potrebami. Študenti zelo cenijo njeno odprtost, strokovnost in praktičnost pri delu, predvsem pri vajah. Poleg tega se študenti zaradi njene tople in prijazne osebnosti počutijo sprejete in sproščene v njeni predavalnici. Njeno razumevanje in razpoložljivost so študenti prav tako označili kot dve ključni lastnosti. Kompleksne teme zna predstaviti na jasen in dostopen način, pri čemer uporablja resnične primere iz svojih izkušenj, kar je še posebej dobro sprejeto.«

Priznanje za najboljšega strokovnega delavca so študentje podelili Mihi Patetu zaradi njegove prijaznosti, strokovnosti in pripravljenosti, da jim vedno priskoči na pomoč. »Kot zaposlen v pisarni fakultete je s svojim prijaznim in dostopnim vedenjem izstopal med sodelavci. Vedno je pripravljen odgovoriti na vprašanja in nuditi podporo, s čimer študentom zagotavlja pozitivno izkušnjo, ko iščemo pomoč. Mihova predanost njegovemu delu in študentom ni ostala neopažena in hvaležni smo, da imamo na naši univerzi tako dragocenega člana ekipe.«

Z glasbo sta prireditev obogatila Vlasta Doležal Rus (klavir) in Drago Arko (violina) z šestimi različnimi skladbami Ave Marie.

Z glasbo sta prireditev obogatila Vlasta Doležal Rus (klavir) in Drago Arko (violina). FOTO: Ivo Žajdela

Založba Družina je diplomatnom Teološke fakultete ob koncu študija podarila možnost za polletno brezplačno naročnino na revijo Communio in dve številki revije Božje okolje.