Zakonski predlog, pod katerega se je podpisal Inštitut 8. marec, so namreč na včerajšnji 11. redni seji podprli prav vsi poslanke in poslanci Državnega zbora, ki so glasovali (59), prijavljenih jih je bilo sicer 82, vzdržali so se v poslanski skupini SDS, medtem ko so vse koalicijske poslanske skupine skupaj z opozicijsko NSi glasovale »za«.

Če smo se odločili, da postopno za vse učence zagotovimo brezplačne delovne zvezke, se lahko odločimo tudi, da enako zagotovimo tudi možnost šolske prehrane. (Tomaž Merše)

Takojšnje ukrepanje, ne čez štiri leta

Poslanec opozicijske SDS Tomaž Lisec je sicer izrazil razočaranje, da so se predlagatelji odločili, da dijaki niso tako potrebni pomoči kot osnovnošolski otroci in da niso del prioritet glede toplega obroka, njegov poslanski kolega Žan Mahnič pa je opozoril, da je – če so v Sloveniji otroci lačni – potrebno takojšnje ukrepanje, »štiri leta pa niso takojšnje ukrepanje«.

Po predlogu SDS bi bilo drugače

Dodal je, da bi, če bi bil sprejet zakonski predlog SDS, tako učenci kot dijaki že v prihodnjem šolskem letu dobili zastonj kosilo, zdaj pa tega ne bo; s tem tudi ni v celoti uveljavljen prvotni predlog Inštituta 8. marec, podprt s 5000 podpisi državljank in državljanov, po katerem naj bi brezplačna kosila za šolarke in šolarje uvedli z januarjem 2024.

S tem, ko je vlada časovnico dejanske izvedbe ukrepa premaknila v naslednji mandat, je breme izvedbe prepustila bodisi neki drugi vladi bodisi si pustila dovolj časa, da to potem zaradi 'spremenjenih okoliščin' ponovno odmakne v prihodnost ali pa celo opusti. (Tomaž Merše)

Navajanje na kamenodobno enakostno ureditev?

Nekaj kritičnih odzivov je bilo tudi na družbenih omrežjih. »V čem je smisel, da osnovna šola iz javnih sredstev zagotavlja brezplačna kosila prav vsem učencem, torej tudi iz tistih družin, ki nimajo gmotnih težav in lahko brez problema plačujejo kosilo,« se je vprašal Mario Plešej, dr. Žiga Turk pa je komentiral: »Ne vem, zakaj bi moral davkoplačevalci plačevati kosila otrokom, ki niso revni. Res ne vem. Zato, da se jih navadi na kamenodobno enakostno ureditev?«

Delavci z 800 € plače bodo plačevali kosila tudi za bogate

Štefan Kržišnik je po glasovanju na twitterju zapisal: »Nimamo niti ene desne stranke več. Niti ene.« Mitja Iršič pa: »Ko slišite stavke, kot so: 'Vlada je zagotovila …' in 'Vlada je sprejela …', spremenite besedno zvezo 'Vlada je' v 'Davkoplačevalci so', pa boste bolj razumeli resničnost. Torej prevedimo: navadni delavci z 800 € plače bodo plačevali kosila tudi za bogate.«

Predsednik Družinske pobude Tomaž Merše: Na praktični ravni bi se ukrep prav lahko izkazal kot poceni populizem trenutne vlade, da ustvari vtis, da je naredila vsaj nekaj dobrega. FOTO: Tatjana Splichal

Kaj pravijo v Družinski pobudi?

»Izkušnje kažejo, da je dobro, če so vse stvari v šoli za vse otroke urejene čim bolj enako. Marsikje po svetu imajo zato celo šolske uniforme. Če smo se odločili, da postopno za vse učence zagotovimo brezplačne delovne zvezke, se lahko odločimo tudi, da enako zagotovimo tudi možnost šolske prehrane,« je za spletno Družino kratko komentiral predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Zavržene ogromne količine hrane

Po njegovem pa se hudič, kot vedno, skriva v izvedbi in podrobnostih: »Ko smo pred leti že imeli brezplačno kosilo za vse dijake, se je zavrglo ogromne količine hrane, nekatere šole pa niso bile zmožne zagotavljati ustreznih obrokov. Izkušnje žal kažejo, da tistega, za kar ni treba prav nič prispevati, mnogi ne znajo ceniti in se do tega ne vedejo odgovorno.«

Kako ukrep izpeljati, da bodo vsi učenci, ki bodo to želeli, dobili kakovosten obrok in da bomo s hrano ravnali odgovorno? (Tomaž Merše)

Vprašanja na načelni ravni

Na načelni ravni, nadaljuje Tomaž Merše, se torej pojavlja zlasti vprašanje, kako ukrep izpeljati, da bodo vsi učenci, ki bodo to želeli, dobili kakovosten obrok in da bomo s hrano ravnali odgovorno. Poleg tega po njegovem tudi ni jasno, kako bo država zagotavljala, da bo cena kosil omogočala zagotavljanje ustrezne kakovosti obrokov.

Poceni populizem vlade?

»Na praktični ravni pa bi se ukrep prav lahko izkazal kot poceni populizem trenutne vlade, da ustvari vtis, da je naredila vsaj nekaj dobrega. S tem, ko je časovnico dejanske izvedbe ukrepa premaknila v naslednji mandat, je namreč breme izvedbe prepustila bodisi neki drugi vladi bodisi si pustila dovolj časa, da to potem zaradi 'spremenjenih okoliščin' ponovno odmakne v prihodnost ali pa celo opusti,« še opozarja Tomaž Merše.