V soboto, 2. julija, je občni zbor na volitvah dosedanjemu generalnemu superiorju, slovenskemu lazaristu Tomažu Mavriču z nadpovprečno mero zaupanja podelil drugi šestletni mandat. Na mesto generalnega superiorja, ki Misijonsko družbo vodi, je bil Tomaž Mavrič prvič izvoljen leta 2016 na občnem zboru v Chicagu. S tem je postal 25. naslednik sv. Vincencija Pavelskega. 

Tomaž Mavrič je v Slovensko provinco lazaristov vstopil leta 1976, leta 1983 je daroval novo mašo na Suhi pri Škofji loki, leta 1997 je odšel v misijone v Sibirijo, leta 2009 pa je postal predstojnik novo nastajajoče province lazaristov v Ukrajini. Generalni superior ne vodi le Misijonske družbe in Družbe hčera krščanske ljubezni, ampak je tudi vrhovni voditelj raznih ustanov vincencijanske družine, ki na svetovni ravni združuje več kot dva milijona članov v stoštiriinšestdesetih državah sveta.

Voščilo slovenskih sobratov (od leve Robert Petkovšek, Tomaž Mavrič in Pavle Novak)

Rezultati preteklega dela

Še pred sobotno izvolitvijo je Mavrič zboru predstavil glavne rezultate dela Družbe v času njegovega dosedanjega vodstva (2016–2022). V tem času je bila pozornost Družbe predvsem namenjena začetni vzgoji kandidatov, oblikovanju mednarodnih misijonov, ki jih skupaj vodijo misijonarji iz različnih provinc, sobratom v težavah, drugim vejam vincencijanske družine, utrjevanju solidarnosti, preoblikovanju provinc (npr. združevanje ali povezovanje provinc), oblikovanju občutka pripadnosti Družbi in utrjevanju vincencijanske identitete. 

Vizija za naprej

Predstavil pa je tudi vizije, ki si jih mora Družba vzeti za cilje v naslednjih šestih letih. Ponovno izvoljeni generalni superior za naprej na prvo mesto postavlja razjasnitev in poglobitev identitete; temeljno pravilo Misijonske družbe je Jezus Kristus; s tem Družba na prvo mesto postavlja poglobitev duhovnosti in sloga življenja. Takoj za tem pa postavlja razvoj kulture poklicev in delo za duhovne poklice. Misijonska družba ni zgolj kleriška družba, sestavljena iz duhovnikov, ampak tudi iz misijonskih bratov. Ta danes pozabljeni vidik ustroja Družbe je treba narediti bolj prepoznaven in ga oživiti. Naprej, vloga vzgojitelja danes je vedno zahtevnejša, zato je treba močneje razviti vzgojo vzgojiteljev. 

Posebni nalogi Družbe so misijoni – zunanji (ad gentes) in ljudski – in vzgoja duhovnikov. Sv. Vincencij, ustanovitelj Družbe, je ti dve nalogi postavil takoj za delo z ubogimi, ki je v središču dela Misijonske družbe, katere geslo je vzeto z Jezusovih ust: »Poslal me je, da prinesem blagovest ubogim.« (Lk 4,18) Temu dodaja generalni superior potrebo po vzgoji laikov v vincencijanski družini in zunaj nje. Ker bo morala Družba svoje sile osredotočiti na te prednostne naloge, bo morala v naslednjih letih opustiti nekaj dela na župnijah; delež dela Družbe na župnijah predstavlja 30 % njenih zmogljivosti, to pa je v primerjavi s prednostnimi nalogami, katerih deleži so nesorazmerno nižji, previsoko.

Generalni superior visoko cenjen tudi »na drugem koncu sveta«: voščilo indijskih sobratov.

»Mistika krščanske ljubezni.«

Na zboru je zbranih 114 vizitatorjev in delegatov iz enainštiridesetih provinc, razdeljenih v pet konferenc: Afrika, Azija z Oceanijo, Evropa z Bližnjim vzhodom, Osrednja in Latinska Amerika ter Severna Amerika. Različnost v množici navzočih ne bi mogla biti večja niti v barvi kože niti v načinu mišljenja. Način razmišljanja sobrata iz Afrike ali Oceanije je drugačen od evropejskega, azijski od ameriškega. Nobeden pa ni ne boljši ne slabši – je pa vsak drugačen in kot takšen kamenček v mozaiku prihodnjega šestletnega obdobja Misijonske družbe, ki mu je generalni superior Mavrič s sedanjim delom že dal svoj podpis, ki se bere: »Mistika krščanske ljubezni.« – Mistike pa ni brez najglobljih sprememb duha in življenjskega sloga – in teh ni brez vzgoje. To so osrednje teme občnega zbora, ki si je za cilj vzel poživitev identitete Misijonske družbe.

Viri:

Vincencijanska družina

Misijonska družba – lazaristi

Congregation of the Mission